»Dragi luštovci! Ima kdo od vas idejo, kako se spopadati z vse večjimi krajami našega paradižnika v trgovinah po sistemu vzamem lušt, na tehtnici pa vtipkam kodo cenejšega iz uvoza? To postaja vse večji problem.
Vsaka ideja šteje. Med idejami bomo izbrali deset naključnih nagrajencev, med katere bomo razdelili tri knjige z recepti in deset majic Lušt-na bejba/frajer. Že vnaprej hvala za ideje in pomoč.« S to nagradno igro je prekmurska družba Paradajz, znana po proizvodnji paradižnika pod blagovno znamko Lušt, pred letom dni skušala v trgovinah zajeziti kraje svojega paradižnika. Pa ji je uspelo? »Je bolje, a še ni stoodstotno v redu,« nam je odvrnil Kristjan Magdič, prokurist v družbi Paradajz.
Vzame prekmurca, plača španca
To, da kupec vzame dražji paradižnik lušt, na tehtnici pa vtipka kodo občutno cenejšega paradižnika iz uvoza, udari po žepu predvsem trgovce. Tudi zato se po Magdičevih besedah sem in tja zgodi, da se v posamezni prodajalni v izpraznjenem zabojčku, v katerem bi moral biti prekmurski paradižnik, znajde to živilo tujega izvora. To pomeni, da gre za zavajanje kupcev. Toda Magdič poudarja, da so trgovci na splošno zelo korektni in da nobena trgovska veriga tega ne počne sistematično. »Po računalniški evidenci bi ob koncu dneva ali tedna naš paradižnik še moral biti na zalogi, vendar ga ni, uvoženi pa bi moral zmanjkati, a ga je še veliko. Da bi si trgovec pokril izgubo, uvoženi paradižnik preloži v Luštove zabojčke,« nam je dogajanje opisal Kristjan Magdič in dodal, da je eden od trgovcev ta problem rešil tako, da je začel njihove paradižnike pakirati v plastične vrečke. Sicer pa so jim potrošniki v omejeni nagradni igri predlagali, naj ves paradižnik pakirajo. »Toda v tem primeru sta potrebni dodatna embalaža, kar podraži izdelek, in dodatna plastika, ki obremenjuje okolje. Nekaj paradižnika sicer ponujamo tudi v 800-gramski kartonskih škatlicah, ker pa je zaradi tega več dela s pakiranjem in več stroškov zaradi materiala, stane 800 gramov pakiranega paradižnika toliko kot kilogram, ki si ga kupci sami izberejo iz zabojčka,« pravi Magdič.
Zakaj je slovenski paradižnik dražji od uvoženega?
Družbi Paradajz veliko povpraševanje kupcev po njihovem paradižniku godi, ni jim pa seveda všeč to, da v trgovini vzamejo njihovega, plačajo pa cenejšega iz tujine. In zakaj je denimo španski paradižnik v Sloveniji občutno cenejši od slovenskega?
»Ker je naš prvovrstne kakovosti, ker gojimo staro sorto, ki že v osnovi da manj pridelka, je pa zato okusnejši. Vemo tudi, kdo in v kakšnih razmerah na jugu Španije pobira paradižnik (sramotno plačani delavci iz Afrike, op. p.), tam ga lahko gojijo zunaj, medtem ko so pri nas potrebne drage naložbe v rastlinjake, v Španiji ne potrebujejo ogrevanja, mi ga moramo imeti, saj sadike zasadimo že sredi januarja, če želimo imeti paradižnik konec marca ali v začetku aprila,« razlike med uvoženim in prekmurskim paradižnikom našteva Kristjan Magdič in doda, da ga bodo letos pridelali okoli 4500 ton (s tem zadovoljijo četrtino slovenskih potreb po paradižniku), raste pa na 8,5 hektarja površin.
