Tako bi lahko izgledala naša olimpijska kolekcija

»Glavni cilj projekta je bil ustvariti zgodbo in spodbuditi pogovor o tem, kaj Slovenijo dela Slovenijo. Ne zgolj skozi oblikovanje, temveč predvsem skozi materiale: od kod prihajajo, kako so pridobljeni in kaj predstavljajo,« pravi mednarodno priznana oblikovalka Izadora Verlič.

Po njenih besedah je koncept v sodelovanju s podjetjem Futura oblikovala na izhodiščih, po katerih je Slovenija prepoznavna: gorah, morju, vinogradih, hmelju in naravi nasploh.

»Namesto klasičnega pristopa smo se odločili zgodbo obrniti v smer izvora teh materialov in njihovega pomena. Gre za bolj eksperimentalen pristop, s katerim želimo pokazati način razmišljanja, ki temelji na inovativnosti, odprtosti do novosti, kreativnosti in drznosti,« dodaja.

Namen je bil raziskati, kako Slovenijo v mednarodnem prostoru pozicionirati kot trajnostno državo, ki si upa biti drugačna ter eksperimentirati z novimi koncepti in materiali.

Naravni materiali na prvem mestu

»Projekt v prvi fazi ni bil osredotočen na končni dizajn, temveč na ustvarjanje identitete Slovenije skozi pripoved. Oblikovna forma bi lahko sledila kasneje – Slovenija ima namreč veliko izjemno talentiranih oblikovalcev, s katerimi bi bilo mogoče to zgodbo razvijati naprej. Naš primarni cilj je bil izpostaviti vsebino in pomen materialov kot nosilcev zgodbe,« pove Izadora Verlič.

Tako je denimo zasnovala športne torbe, narejene iz reciklirane plastike, ki so jo okoljevarstveniki pobrali iz morja na slovenski obali. Iz enakega materiala bi se, kot piše na spletni strani oblikovalke, dalo izdelati tudi flis jopice in jakne.

Zimske rokavice je oblikovalka izdelala iz usnja, narejenega iz grozdja, ter iz naravnih odpadkov gozdov, saj slednje omogoča izdelavo odličnega materiala, odpornega na vremenske spremembe. Izstopa tudi zimska puhovka, podložena z divjimi rožami, ki rastejo na slovenskih prostranih travnikih.

»Tako so naši športniki ogrnjeni v barvno raznovrstnost cvetja, ki ne zagotavlja le izjemnega udobja, temveč tudi naravno toplotno izolacijo. Puhovkam dodamo še grafen, ki je tanjši od papirja, a močnejši od jekla in pomaga pri regulaciji temperature. Tako poskrbi, da se toplota lepo razporedi po celem telesu: telo ob hudem mrazu greje, ob povišanju temperature pa hladi,« piše v predstavitvi.

Verjetno najbolj inovativna ideja pa je zimska jakna, izdelana iz morskih alg. Alge namreč absorbirajo ogromne količine CO₂, iz njih pa je mogoče narediti kakovosten material za podkape, ki omogoča manj potenja in boljše dihanje materiala.

Več o idejni zasnovi, si lahko ogledate na naslednji povezavi: POVEZAVA