Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba tudi po štirih letih ostaja najmočnejša parlamentarna sila. Foto: Luka Cjuha
Svoboda za las zadržala primat
Na parlamentarnih volitvah je z zelo tesno prednostjo pred SDS relativno zmago vnovič doseglo Gibanje Svoboda. Noben politični pol ni osvojil večine glasov, je pa desna sredina v primerjavi z volitvami 2022 izboljšala rezultat. Pri težavnem sestavljanju bodoče koalicije bi vlogo jezička na tehtnici utegnili odigrati Demokrati in Resnica, ki ji je uspel veliki met in preboj čez parlamentarni prag.
Po zelo napetem preštevanju je po 99,45 odstotka preštetih glasov relativno zmago na desetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji za vsega skupaj 4200 glasov doseglo Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba, ki tako tudi po štirih letih kljub nekoliko nižji podpori ostaja najmočnejša parlamentarna sila.
S tem je Svoboda po dolgem obdobju postala druga vladajoča stranka (za LDS), ki ji je uspelo ponoviti zmago s prejšnjih volitev, in prva nova stranka, ki se je po vladanju obdržala v samem vrhu.
Drugo mesto je zasedla SDS, ki ji je uspelo mobilizirati jedro volilcev in je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izboljšala svoj rezultat, a ne dovolj za zmago.
Dr. Miro Haček
politolog
Pokazalo se je, v kako zelo razdvojeni državi živimo: oba vodilna pretendenta sta zlasti v zadnjem tednu pokazala precej nizko politično kulturo in zato prejela nagrado v obliki dodatnih taktičnih glasov. Je pa desna sredina bistveno izboljšala volilni rezultat glede na prejšnji mandat, leva sredina pa bistveno pokvarila rezultat iz leta 2022. Pri tem mislim posebno na Gibanje Svoboda, ki je izgubilo 12 poslancev in tudi s pomočjo suverenistične Resnice ne more do večine v DZ … Menim, da bo sestavljanje koalicije misija nemogoče in bomo kmalu ponovili vajo na predčasnih volitvah.
Razlika med glavnima pretendentoma za relativno zmago je bila, kot so napovedale javnomnenjske ankete, tesna, celo tesnejše, kot so pokazale vzporedne volitve. Nazadnje se je tehtnica obrnila v prid najmočnejšega igralca na levi sredini. Po neuradnih rezultatih je Svoboda osvojila 28,54 odstotka glasov, kar je približno šest odsotnih točk manj kot pred štirimi leti, in največ, 29, poslanskih sedežev.
Robert Golob se je v prvem odzivu zahvalil vsem, ki so šli volit in dali glas za demokracijo. »Gremo naprej in to je tisto, kar največ šteje. V naslednjem mandatu bomo naredili vse, da bo prihodnost boljša za vse državljanke in državljane,« je nakazal, da namerava poskušati sestaviti koalicijo, a priznal, da jih čakajo trda pogajanja.
Bogdan Biščak
politični analitik
Ključno opažanje rezultatov teh volitev je, da bo sestavljanje vlade prava kalvarija. Nobeden od obeh blokov (pri čemer je, glede na zadnje izjave Anžeta Logarja nejasno, ali so Demokrati sploh del desnega bloka) nima večine. Janšev manevrski prostor je (tudi če so Demokrati zraven) praktično nikakršen. Golob nekaj prostora ima, a le z velikimi žrtvami.
Danes se nam zdi dokaj pričakovano, da sta Svoboda in SDS dokaj izenačeni, in pozabljamo, da se je stranka GS pred šestimi meseci zdela tako rekoč odpisana. Njena zmaga je nedvomno uspeh, posebno z vidika, da ima Robert Golob možnost, da ponovi mandat predsednika vlade, kar je v tej državi doslej uspelo le dr. Janezu Drnovšku. Nasprotno je drugo mesto SDS po šestmesečni negativni kampanji in velikem vodstvu pred pol leta zanje gotovo razočaranje.
Omeniti velja še rezultat dveh novih strank – Demokratov in Preroda. Obe sta dosegli rezultat daleč pod njihovimi pričakovanji. Demokrati zato, ker volilci še danes ne vedo, kateri blok so pripravljeni podpreti, da bi jim uspelo oblikovati tretji blok, pa nihče ne verjame. Podobno velja za Prerod, le da zato, ker je s praktično enako kritiko obravnaval Goloba in Janšo. Njihovo zatrjevanje, da bi šli v levo koalicijo, je ostalo neprepričljivo.
»Mi lahko počakamo, vprašanje pa je, ali Slovenija lahko počaka,« pa se je odzval Janez Janša. Napovedal je, da bodo glede na tesen rezultat prešteli vsak glas z vseh volišč. Ne glede na izid pa bomo po njegovih besedah dobili »razmerje političnih sil in eventualno kasneje vlado, ki po tem, kar zdaj vidimo, ne bo zagotavljala velike stabilnosti«.
Trojček postal tretja politična sila
Tesna bitka se je nakazovala tudi za simbolično pomembno tretje mesto. Nanj se je prebil trojček NSi+SLS+Fokus in potrdil, da se je povezovanje na desni sredini obrestovalo. S skupnimi močmi so število mandatov povečali na devet, stranka SLS pa se je po 12 letih vrnila v parlament.
Na četrtem mestu je pristala SD, ki je v primerjavi s prejšnjimi volitvami sicer dosegla skoraj enak delež glasov (6,71), vendar pa je izgubila enega poslanca.
Dr. Marko Hočevar
politolog
Gibanju Svoboda je uspelo doseči izjemen rezultat, vendar ne bo prišlo do ponovitve mandata sedanje koalicije. Vprašanje je, kako in ali sploh lahko Levica in Vesna sodelujeta v novi vladi, ker je jasno, da GS lahko sestavi vlado samo s podporo Demokratov, NSi, SLS in Fokus in/ali Resnice. Bodoča vlada bo bodisi desna vlada, s stabilno večino (čeprav Resnica še vedno zatrjuje, da s SDS ne bodo sodelovali, ampak je treba še vseeno malo počakati), bodisi sestavljena iz ene velike liberalne stranke in več manjših liberalnih in desnih strank. Tretja možnost pa je manjšinska vlada sedanjih treh koalicijskih strank, ki bi jo podpirala kakšna desna stranka. V vsakem primeru pa bo katera koli vlada, če jo bo vodilo GS, precej manj stabilna od sedanje.
Po letu 1996 se je zgodilo prvič, da bi desne stranke lahko same oblikovale vlado – namreč SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica imajo potrebno večino sedežev – to sicer še ne pomeni, da bo do takšne vlade tudi prišlo. A kaže na pomembno spremembo – višja volilna udeležba tokrat ni prinesla zmagoslavja liberalnih in levih strank, kar je veljalo zadnji dve desetletji, temveč zmago desnih strank. Slovensko volilno telo se je torej v primerjavi z zadnjimi volitvami obrnilo precej proti desni.
Nekaj razočaranja je bilo opaziti pri Demokratih Anžeta Logarja, ki so pred volitvami napovedovali, da ciljajo celo na zmago oziroma na 20 poslanskih sedežev. Stranki, ki je volilce prepričevala, da na volitvah obstaja izbira, ter prisegala na preseganje tradicionalnih delitev med blokoma, je uspelo prepričati 6,68 odstotka volilcev in osvojiti šest mandatov. Takšen rezultat je po njihovem mnenju pokazal, da je Slovenija še vedno močno polarizirana. Že kmalu bo na preizkušnji tudi Logarjeva načelna napoved, da ne bo omogočil ne Golobove ne Janševe vlade.
Presenečenje volitev je Resnica, ki se ji je ne le uspelo prebiti v parlament, temveč je celo prehitela Levico in Vesno. Glede na razmerja sil bi pri sestavljanju bodoče koalicije lahko imela veliko pogajalsko moč. V stranki so takoj po objavi prvih rezultatov napovedali svojo pripravljenost za vstop v koalicijo pod nekaterimi svojimi pogoji, zavrnili pa povezovanje s SDS pod Janezom Janšo. Da presečnih točk v vrednotah z Resnico sicer ne vidijo, je že pred volitvami v imenu Levice dejal Luka Mesec.
Javnomnenjske ankete so precenile potencial skupne liste Levice in Vesne, ki združeni nista izboljšali rezultata Levice iz leta 2022 in ponovno osvojili le pet mandatov.
Aljaž Pengov Bitenc
politični analitik
Napoved Janeza Janše o problematiziranju preštevanja glasov nakazuje na najslabši možni scenarij, da bomo dolgo sploh ugotavljali oziroma se ukvarjali s tem, ali se vsi strinjajo z izidi volitev. Mislim, da ni naključje, da je Janša to lansiral v hipu, ko je dokončno izgubil prednost, in da je očitno imel ta scenarij že vnaprej pripravljen, kar je vredno vsake kritike in prezira. Kar zadeva sestavljanje vlade, pa ocenjujem, da če bodo rezultati sprejeti takšni, kot so, bo lažje, kot se zdi na prvi pogled. Mislim, da je prebivanje Demokratov v levosredinski koaliciji vprašanje njihovega političnega preživetja. Oni v opoziciji v takšni situaciji, kot so zdaj, ne morejo preživeti.
Kot alternativa na levosredinskem delu političnega prostora se je ponujal Vladimir Prebilič s svojim Prerodom, ki pa mu nazadnje ni uspelo seči čez parlamentarni prag. Prebilič je ocenil, da se je Slovenija znova znašla na antivolitvah, kar ni najbolje za državo in njen razvoj. Tudi iz vrst nekaterih drugih manjših strank je bilo slišati obžalovanje, da se polarizacija slovenskega političnega prostora zaostruje.
Pozitivno presenečenje je bila volilna udeležba, ki je bila pričakovano nižja kot na volitvah leta 2022, a je kljub temu presegla 68 odstotkov.
