Poslanka Svobode Janja Sluga je spomnila, da so spremembe poslovnika njihova reakcija na prvo tajno glasovanje v tem mandatu, "ko se je po naši oceni zgodil cirkus".
Po tajnem glasovanju o predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je namreč STA razkrila, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću označen. Na glasovnicah so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov in Resnice.
V poslovniku je glede tega pravna praznina, zato menijo, da morajo obstajati posledice za kršenje tajnosti glasovanja.
Poslovnik namreč določa le, da za neveljavno glasovnico štejeta neizpolnjena in glasovnica, s katere volja poslanca ni jasno razvidna.
Spremembe tako predvidevajo, da bi kakršno koli označevanje glasovnic, tudi glasovanje z drugačno barvo ali obkroževanje z drugimi liki, na primer trikotnikom ali kvadratom, štelo za neveljavno.
Poslanec svoje glasovnice tudi ne bi smel kazati drugim poslancem, preden jo odda v glasovno skrinjico, ali pa jo nositi iz dvorane. V takem primeru se poslancu ne bi dovolilo glasovati.
Prav tako bi prepovedali vnos elektronskih naprav v glasovalne kabine, tako bi bilo onemogočeno oz. prepovedano tudi snemanje glasovnic. To bi veljalo tudi za člane komisije za tajno glasovanje, ki glasovnice prešteva. "Pogosto se nam dogaja, da lahko, še preden se komisija vrne v dvorano in predsedujoči razglasi rezultate tajnega glasovanja, že v medijih preberemo, kako smo glasovali," pravi Janja Sluga.
"Poslancu mora biti omogočena tajnost, predvsem za primere, ko se poslanec po lastni presoji odloči, da bo glasoval drugače, kot je uradno stališče njegove stranke," je dejala poslanka Sluga.
"Že očetje ustave so za določene vrste glasovanj predvideli tajno glasovanje, ker so ocenili, da je samo na tak način mogoče najustrezneje udejanjiti voljo poslanca in s tem tudi voljo ljudstva," pa je dejala poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj.
Tajnost glasovanja mora po njenih besedah zadostiti absolutnemu procesnemu pravilu, to pomeni, da ne samo da je preprečena identifikacija, kako je posamezen poslanec glasoval, preprečen mora biti tudi nadzor nad glasovanjem poslancev. Aktualna ureditev v poslovniku DZ pa zasledovanja absolutnega procesnega pravila ne omogoča in ne preprečuje, da se načela tajnosti lahko obide.
Predlagajo še, da bi spremembe v veljavo stopile po skrajšanem postopku. Po besedah Janje Sluga bi jih bilo mogoče uveljaviti še pred glasovanjem o kandidatu za mandatarja, ki je prav tako tajno.
Za uveljavitev predlaganih sprememb poslovnika potrebujejo dvotretjinsko večino. Podporo pričakujejo glede na reakcije, ki so se pojavile po tajnem glasovanju o Stevanoviću, je dejala Janja Sluga. Spomnila je, da je tudi Stevanović pri naslednjih tajnih glasovanjih o podpredsednikih DZ poslance pozval, naj glasovnic ne označujejo. "Prepričani smo, da se vsi poslanci zavedamo, da smo pri svojem delu samostojni, ne smemo biti vezani na navodila," je dejala. Zato "ne vidijo razloga", da poslanci teh sprememb ne bi podprli.