V Svobodi so ob umiku predloga poudarili, da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. »Na prvi izredni seji se je jasno pokazalo, kdo tvori novo koalicijo in kdo je prevzel ključne vodstvene položaje v državnem zboru,« so zapisali. Prav zato želijo novi večini omogočiti, da sama pripravi zakonodajni okvir za organizacijo vlade. Ob tem so dodali, da ravnajo drugače kot opozicija v prejšnjem mandatu. »V nasprotju s SDS in NSi ne bomo ovirali oblikovanja vlade.«
Gre za potezo, ki presega zgolj tehnični umik zakonskega predloga. Zakon o vladi, ki določa število in razporeditev ministrstev, je v praksi vedno v rokah tiste politične večine, ki vlado oblikuje. Svoboda je predlog vložila v prvih dneh po konstituiranju državnega zbora, ko razmerja še niso bila dokončno jasna, zdaj pa priznava, da za njegovo sprejetje nima potrebne podpore.
Razmerja moči se hitro spreminjajo
Politična dinamika se je v zadnjih dneh občutno zaostrila. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin sporočila, da za zdaj še ni izkazane večine 46 glasov za izvolitev mandatarja. Kljub temu pa se v političnem ozadju vse glasneje govori o intenzivnih pogovorih med desnimi strankami.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ocenjuje, da bi bil mandatar lahko izvoljen že v prvem krogu, čeprav sam priznava, da konkretne podpore še ni. V Resnici bodo, kot pravi, podprli tistega kandidata, ki bo najbližje 46 glasovom in hkrati dovolj blizu programskim izhodiščem stranke. Ob tem vztraja, da njegova stranka ne bo vstopila ne v vlado Janeza Janše ne v vlado Roberta Goloba, prav tako za zdaj ne potekajo niti pogovori o morebitni zunajkoalicijski podpori.
Kljub javni zadržanosti pa izjave iz SDS in drugih desnosredinskih strank kažejo, da se ključni dogovori sklepajo stran od oči javnosti. »Stvari se odvijajo tam, kjer se morajo, ne pred mediji,« je dejal poslanec SDS Danijel Krivec. Če bodo pogovori uspešni, bi lahko glasovanje o mandatarju sledilo že kmalu po prvomajskih praznikih.
Zakon o vladi kot politično orodje
Umik predloga Svobode pomeni tudi, da bo nova koalicija sama določila strukturo vlade. Svoboda je sicer predlagala zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 16 in ukinitev več samostojnih resorjev: ministrstva za digitalno preobrazbo, ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstva brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu. Njihove naloge bi se prenesle na druga ministrstva, kar naj bi povečalo učinkovitost in zmanjšalo razdrobljenost upravljanja.
A razvoj dogodkov je predlog prehitel. V Svobodi priznavajo, da so zakon vložili v pričakovanju, da bodo sami sestavljali vlado, zdaj pa ocenjujejo, da je prav, da organizacijo ministrstev določi tista politična opcija, ki bo prevzela izvršno oblast. Tudi SDS je že nakazala svojo pot. Njeni poslanci so nemalo po tem, ko je Svoboda umaknila predlog, vložili svojega.