Volilni spopad še ni odločen, razdelitev sedežev v parlamentu pa bo odvisna tudi od strank, ki se drenjajo na parlamentarnem pragu. S 95-odstotno verjetnostjo lahko trdimo, da bo GS v nedeljo prejelo najmanj 26,4 in največ 32,4 odstotka glasov (interval zaupanja), SDS pa med 22,8 in 28,6 odstotka glasov. Če bi SDS dosegla svojo zgornjo mejo (28,6 odstotka), delež glasov za GS pa bi bil nižji od nje, bi relativna zmagovalka volitev lahko še vedno bila Janševa stranka, čeprav je sedanji primat Golobove stranke zelo očiten. Napoved volilnega izida je zasnovana na volilnih namerah tistih anketirancev, ki so zatrdili, da se bodo zagotovo ali verjetno udeležili volitev. Takih je bilo 75 odstotkov. Bistveno nižja volilna udeležba izboljšuje možnosti desnosredinskih strank, da dosežejo boljše volilne rezultate od napovedanih.
Na parlamentarnem pragu je stranka Resnica, ki jo naša projekcija uvršča med stranke, ki si bodo razdelile 88 poslanskih sedežev (dva sta rezervirana za poslanca manjšin). Za Resnico bo glasovalo med 2,5 in 5,1 odstotka udeležencev volitev, pred štirimi leti je mnogo njenih pristašev ostalo doma. V parlament bi lahko v primeru, da bi dosegla zgornji rob volilne napovedi (4,3 odstotka), vstopila tudi stranka Prerod.
Izračunali smo, da bi na osnovi najnovejših anketnih podatkov stranke leve sredine (GS, SD, Levica+Vesna) v parlamentu zastopalo skupaj 45 poslancev, stranke desne sredine (SDS, NSi+SLS+Fokus, Demokrati) pa 39 poslancev. Noben pol ne bi imel absolutne večine.
Izračun razdelitve sedežev je bil narejen ob upoštevanju napovedi, da bo v novem parlamentu sodelovala tudi Resnica Zorana Stevanovića. Če bi ta stranka vendarle ostala pred vrati parlamenta, bi to spremenilo razmerja v parlamentu, saj je treba štiri poslanske sedeže na novo razdeliti med parlamentarne stranke. Najbolj bi to koristilo GS, ki bi lahko pridobila dva dodatna sedeža, SDS pa enega.
Trendni krivulji obeh vodilnih strank sta se v anketi, ki sledi dnevnemu gibanju strankarskih ratingov (tracking poll), včeraj obrnili navzdol, pri čemer se je krivulja Svobode ukrivila bolj od krivulje SDS. Ugibamo lahko, da gre za reakcijo javnega mnenja na afero z objavljanjem prirejenih tajnih posnetkov izraelskih obveščevalcev, ki jo bosta očitno čutili obe stranki. Ker politična polemika o tej aferi še traja in se zgošča v zadnjih televizijskih soočenjih, lahko pričakujemo, da bo vplivala na trende podpore tja do volitev.
Pričakujemo lahko, da se bo v nedeljo zvečer oblikovala skupina parlamentarnih strank, ki bo v državni zbor vstopila z okoli 8-odstotnim deležem podpore. V to zelo izenačeno skupino sodijo SD, ki bodo prejeli med 6,4 in 10 odstotki glasov, Levica + Vesna, ki imata domala enak interval zaupanja napovedi kot SD, in na desni skupna lista NSi, SLS in Fokusa: njihov najslabši rezultat bi bil 6,2 odstotka, najboljši možni rezultat pa 9,8 odstotka. Zdi se, da Demokrati Anžeta Logarja v polarizirani politični situaciji, ki zahteva opredelitev med »izraelci« in »neizraelci«, izgubljajo: od včeraj do danes so zdrsnili za pol odstotne točke, v celem tednu pa za eno odstotno točko.
Poleg obravnavanih strank in list obstaja tudi skupina strank, ki nima nikakršnih možnosti za vstop v parlament. Te stranke so med drugim Karl Erjavec – stranka Zaupanje, Glas upokojencev Pavla Ruparja, Mi, socialisti, Slovenska nacionalna stranka, Koalicija Alternativa za Slovenijo, Zeleni Slovenije + Stranka Generacij, Rešitev – Stranka upokojencev Velenje in Sloga. Si bodo pa te stranke, če bodo dosegle vsaj 1 odstotek glasov, zagotovile proračunsko financiranje (SNS pa s tem tudi sredstva za najem prostorov v stanovanju svojega plemenitega predsednika). »Na zadnjih državnozborskih volitvah so te stranke pripomogle k velikemu deležu izgubljenih glasov, kar 24,06 odstotka glasov volilcev ni predstavljenih v aktualni sestavi državnega zbora,« je nedavno Dnevniku povedala politologinja dr. Danica Fink Hafner.
Zadnji anketi javnega mnenja iz serije tracking poll bomo v petek objavili na portalu dnevnik.si ob 13. uri in zvečer po 21.30.
