Golobovi, ki si želijo kot prvi po Janezu Drnovšku še drugič zapored priti na položaj, s katerega bo lahko sestaviti vladno koalicijo, so za svoj volilni štab znova izbrali ljubljansko Cvetličarno. Tam so pred štirimi leti dočakali veliko zmago, ki jim je s 410.769 osvojenimi glasovi prinesla zgodovinskih 41 poslanskih sedežev.
Ob najavi rezultata Svobode je bilo v dvorani čutiti veselje, čemur je ob razgrnitvi prvih obrisov rezultatov dosedanjih partneric SD in Levice sledilo nekaj zatišja. Trenutno namreč kaže na to, da bo treba sesti za mizo tudi s kakšno stranko iz desnosredinskega venčka. Ena izmed ugank je zagotovo stranka Resni.ca. V štab GS je medtem prišel tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Četrt na deveto pa je v štab s partnerjem prispela še predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Generalni sekretar Svobode Matej Grah je glede možnosti povolilne matematike, ki se je izrisala dejal: “Malo v šali, malo zares: mogoče smo vsi v Svobodi razvajeni zaradi rezultata leta 2022. Ampak verjamem, da bolj kot bodo znani uradni rezultati, bolj bo jasno, da smo znova dosegli izjemen rezultat. To, da v Sloveniji zmagaš po dokončanem štiriletnem mandatu, ni samoumevno. Verjamem, da bomo znova skupaj plesali in nato pod svobodnim soncem šli domov.”
Pojasnil je, da namerava stranka v tednu, ki prihaja, v skladu z napovedmi ponuditi sodelovanje v ključnih točkah vsem strankam, ki so se uvrstile v DZ, razen SDS. “Potem pa bomo videli, ali se lahko uskladimo glede glavnih treh točk, to je okoli stanovanj, gospodarstva in mladih. Verjamem, da ne bo problem sestaviti močne vlade tudi za naslednja štiri leta. Imamo pa tudi dovolj časa, da v miru stečejo pogovori.” Glede na to, da se kaže možnost mešane vlade oziroma tega, da bo potrebno za oblikovanje vladne koalicije potencialno pritegniti še nekoga na desnici, se zastavlja vprašanje, kakšni kompromisi bodo potrebni. In, ali utegnejo podirati dosedanje delo vlade. “Tudi v tem mandatu smo imeli z obema koalicijskima partnericama marsikdaj različna mnenja, ampak predsednik Golob je vodil to vlado predvsem na skupnih točkah. Verjamem, da bomo skupne točke našli tudi v prihodnji koaliciji in da se ne bomo preveč spotikali tam, kjer imamo različna mnenja.”
S kom v koalicijo?
Podpredsednik stranke Matej Arčon se je v izjavi za POP TV zahvalil volivcem za udeležbo ter izrazil "izjemno hvaležnost" vsem, ki so namenili podporo Svobodi in v stranki ter njenem programu prepoznali, da je to pot prihodnosti in da bodo lahko še naprej izvajali projekte, kot so si jih začrtali v tem mandatu.
Na vprašanje, koga bodo v stranki najprej poklicali glede oblikovanja morebitne koalicije - stranko Resni.ca ali Demokrate Anžeta Logarja - pa je Arčon odgovoril, da je najprej treba počakati na končne rezultate.
Negativna kampanja
Poslanec Lenart Žavbi, ki je kandidiral v okraju Moste-Polje 2, je bil zadovoljen z volilno udeležbo. “To pomeni, da je demokracija v Sloveniji še kako živa in mislim, da je velika večina teh glasov namenjena obrambi demokracije.” Dodal je, da je bil sam osebno ogromno na terenu in da je vsak del Ljubljane lep, delati kampanjo v prestolnici pa vedno prijetno. “V Ljubljani ni bilo nobenih mrtvih živali in provokacij, verjetno si ljudje znajo razložiti, zakaj.” Na vprašanje, kaj bi izpostavil v kampanji v pozitivnem smislu: “Ni veliko pozitivnega glede same kampanje. Šokiran sem nad veleizdajo Janše in SDS. To je precedens brez primere, v pozitivnem smislu pa me je presenetil odnos sokandidatov iz koalicije.”
Bivši minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je prav tako komentiral, da je bila kampanja vsebinska, a tudi ena najbolj umazanih doslej v zgodovini države. “Je pa imela naša stranka odgovore na vsa podtikanja. Verjamem tudi, da bodo organi pregona kot do sedaj vse preiskali.” Na podvprašanje, ali se morajo pristojni kaj iz te situacije naučiti in naslednjič ukrepati še hitreje, pa: “Dezinofromacijske kampanje so povsod po Evropi problem in varnostno tvegnaje, še posebej ob robu volitev. Slovenija ima prvič izkušnjo s takšno kampanjo v takšnem obsegu, verjamem pa, da je to šola tudi za notranje ministrstvo, še posebej pa policijo.”
Kakšen precedens predstavlja ta kampanja?
“Mislim, da smo uspeli ljudi prepričati, da smo v štirih letih naredili veliko dobrega zanje, sploh na strani kvalitetnih javnih storitev, na strani napredne Slovenije in na strani človekovih pravic," je prepričana Sara Žibrat, ki je za ponoven poslanski mandat kandidirala v Ljutomeru. "Ljudje so danes odločali o dveh zelo različnih vizijah države, pri čemer pa mi predstavljamo Slovenijo prihodnosti, neka druga stran pa se vrača v preteklost.”
Blaž Juren, eden najvidnejših članov podmladka Svobode, ki je prvič kandidiral za poslanca, in sicer v okraju Vič-Rudnik 4. “Skrbi me, kakšen precedens ta kampanja pomeni za naprej. Jaz kot predstavnik mlajše generacije sicer razumem, da politika ni popolna, saj nikoli ni bila, ampak da je vsaj normalna. Bojim se tega, da bi tovrstno dogajanje odvračalo mlade od politične participacije.”
S tega vidika je sicer Juren zelo ponosen, da so v Svobodi gradili kampanjo na pozitivi, na uspehih in samokritiki. “Nihče ne trdi, da je bilo vse narejeno popolno. Je pa dejstvo, da je bilo narejenega marsikaj, česar se desetletja prejšnje vlade niso lotile,” je poudaril. Izpostavil je tudi in predvsem ukrepe za mlade, saj meni, da je bilo za študente narejenega ogromno od zagotovitve sredstev za gradnjo stanovanj, višanja subencij za bone in gradnje študentskih domov. Juren je sicer še študent na ljubljanski FDV, kjer zaključuje študij mednarodnih odnosov. Bi izvolitev za poslanca njegovo življenje obrnila na glavo? “Ne preveč, ker se bližam koncu študija in bi lahko brez problema prenesel znanje s faksa in dobro opravljal funkcijo poslanca.”
V štabu Svobode se tudi dobro je. Ponudba je pestra, prisotni se krepčajo z mini burgerji, puranjimi fingersi, toretelini s skuto in špinačo, zelenjavnim quichem, cezarjevo solato, maslenimi krutoni, tatarskim biftkom in roastbeefom. Pa tudi popečeno zelenjavo in veganskim čilijem.
V turbulentni kampanji dohiteli SDS
Svobodi je sicer po zadnjih, petkovih objavah meritev kazalo bistveno bolje kot pred pol leta. Spomnimo: potem ko smo še jeseni lani ob branju javnomnenjskih anket ugotavljali, kako je zaostanek Gibanja Svobode za SDS bržkone prevelik, da bi lahko Golobova stranka dosegla relativno zmago na volitvah v DZ, se je izkazalo, kako nenapovedljiva je politika. Glede na rezultate vzporednih volitev se jim tokrat obeta 29,9 odstotka glasov oziroma 30 mandatov.
Zanimivo bo torej videti, ali so v največji koalicijski stranki, ki z izbiro lokacije očitno da nekaj na vraževerje, uspeli v zadnjih tednih narediti dovolj za boljši rezultat od Janševih. In pa – kakšna bo nazadnje razlike med obema največjima slovenskima političnima taboroma.
Naporna kampanja, naporen mandat
Stranka ima za sabo težak prvi mandat, ki pa ga je, za razliko od nekaterih drugih levosredinskih vlad, vseeno uspela pripeljati do konca in do rednih volitev. Ni ji bilo lahko, tako zaradi manevrov opozicije, ki so svoje namere pokazali že takoj po volitvah leta 2022, ko so v DZ že na prvi dan nastopa nove oblasti vložili kopico zakonov, nato pa sklicali še nekaj referendumov, med drugim tistega glede zakona o vladi, kar je v nekaterih ozirih pomembno zavrlo delo koalicije Svobode, SD in Levice. Številne pretrese je tekom mandata trpela tudi Golobova ministrska ekipa, vlado je namreč zapustilo 11 ministrov, kar devet iz kvote Gibanja Svoboda.
Med največje dosežke si Svoboda skupaj s premierjem šteje uzakonitev obvezne božičnice, projekt dolgotrajne oskrbe, izpeljavo pokojninske reforme in plačne reforme javnega sektorja ter sprejem zakonodaje, ki bolje razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Črnih pik na čelu z aferami –recimo neslavno zgodbo v povezavi s propadlim referendumom o drugem bloku krške nuklearke – in recimo neizpeljano davčno reformo po drugi strani tudi ni manjkalo. Končno besedo pri oceni dela pa imajo seveda kot vedno volilci.