Politične stranke po parlamentarnih volitvah običajno potrebujejo pol leta za oddajo poročil o financiranju predvolilne kampanje. Zaradi združevanja strank Gibanje Svoboda, LMŠ in SAB pa so v slednjih dveh pohiteli. Pred formalno združitvijo, ki se je zgodila konec junija, so morali namreč zapreti vse račune in se dejansko ukiniti, vse obveznosti in pravice, ki so jih pridobili kot politična stranka, pa prenesti na Gibanje Svoboda. Iz poročil obeh strank o izvedbi volilne kampanje 2022 je razvidno, da sta LMŠ in SAB potrošili manj, kot sta načrtovali. Razlike med dodeljenimi in porabljenimi sredstvi pa so majhne. Preostale stranke poročil Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) še niso dostavile.
SAB porabila več od LMŠ
Zanimivo je, da je stranka SAB porabila več sredstev kot LMŠ, čeprav je bila za več kot polovico manjša, saj je imela v minulem mandatu le pet poslancev, LMŠ pa 13 oziroma 14 poslancev. SAB je za kampanjo namenila in porabila 270.000 evrov, LMŠ pa le slabih 120.000 evrov. Na koncu nobeni ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga – namesto životarjenja na obrobju slovenske politike v drugi ligi neparlamentarnih strank sta se raje odločili za združitev s sorodno stranko Gibanje Svoboda.
O drugi ligi slovenske strankarske scene lahko govorimo pri političnih strankah, ki so na volitvah prejele več kot odstotek podpore. V skladu z zakonom o političnih strankah so namreč upravičene do financiranja, če so na volitvah dobile najmanj en odstotek glasov volilcev.
Na letošnjih volitvah je pravico do mesečnega zneska dobilo kar deset zunajparlamentarnih strank; pred štirimi leti so bile takšne le štiri. Kaj pomeni neuspeh političnih strank na volitvah za njihove finance, se najbolje pokaže ravno v primeru strank LMŠ in SAB. Prva je denimo leta 2021 iz proračuna prejela 300.000 evrov, druga 150.000 evrov, po zadnjih volitvah pa bi se prilivi strankama drastično zmanjšali. LMŠ bi, če bi ostala samostojna stranka, prihodnja štiri leta prejemala slabih 115.000 evrov na leto, SAB pa slabih 100.000 evrov.
SDS, NSi, SD in Levici manj denarja
Z ukinitvijo strank in zlitjem z Gibanjem Svoboda nastaja v slovenskem političnem prostoru velika stranka, ki bo imela tudi večje finančne prilive iz državnega proračuna. V Sloveniji politične stranke večino denarja za svoje delovanje dobijo iz proračuna državnega zbora, tiste največje pa tudi iz proračunov občin. Gibanje Svoboda tega vira še nima, kljub temu bo Golobova stranka dobila skoraj milijon evrov na leto zaradi dobrega volilnega rezultata in zaradi združitve z LMŠ in SAB.
Politične stranke si bodo po letošnjih volitvah vsako leto razdelile okoli 2,5 milijona evrov. Od tega bo šlo stranki Gibanje Svoboda 920.000 evrov. Druga po finančni teži je SDS, ki bo prejemala nekaj manj kot pol milijona evrov, tretja je NSi s 176.000 evri, sledita SD s 172.000 evri in Levica s skoraj 130.000 evri. Zadnje tri stranke bodo v novem mandatnem obdobju prejemale manj denarja iz proračuna kot prejšnja štiri leta, kar potrjuje, da nobena ne bi smela biti zadovoljna z volilnim razpletom. To velja tudi za SDS, ki bo prihodnja štiri leta prejemala 498.000 evrov, lani pa je denimo dobila skoraj 550.000 evrov. NSi je lani dobila 192.000 evrov, SD skoraj 250.000 evrov, Levica pa 235.000 evrov.
Vesni 5700 evrov na mesec
Proračun Slovenije bo skladno z zakonom o političnih strankah za delovanje strank namenjal dobrih 210.000 evrov na mesec. Stranki Gibanje Svoboda pripada skoraj 77.000 evrov na mesec, SDS 41.000 evrov, NSi 14.600 evrov, SD 14.300 evrov in Levici 10.750 evrov. Med zunajparlamentarnimi strankami bo največ dobila koalicija strank Povežimo Slovenijo, in sicer 9000 evrov na mesec. Stranke, ki so lani, ko še niso oblikovale koalicije za volitve, skupaj prejele okoli 415.000 evrov, bodo po novem morale biti zadovoljne s 110.000 evri na leto. Koalicija Povežimo Slovenijo je s tega vidika torej največja poraženka letošnjih parlamentarnih volitev.
Stranka Zorana Stevanovića Resnica bo prejemala tisočaka manj na mesec, to je 8000 evrov, Zdrava družba 6400 evrov na mesec oziroma 76.000 evrov na leto, Naša prihodnost in Dobra država (Ivan Gale) dobrih 6000 evrov na mesec oziroma 74.000 evrov na leto, približno toliko tudi Pirati. Stranka Aleksandre Pivec Naša dežela bo letno prejemala 71.000 evrov (5946 evrov na mesec) ali 285.000 evrov v štirih letih. Na podoben poslovni model delovanja prihodnja štiri leta lahko računa tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, čigar stranki je na volitvah uspelo preseči enoodstotni prag (1,49 odstotka) in je zato upravičena do 5900 evrov na mesec oziroma tako kot Aleksandra Pivec do slabih 71.000 evrov na leto. Iz proračuna bo najmanj prejemala stranka Vesna – 5700 evrov na mesec oziroma 68.400 evrov na leto.
