Tretja najmočnejša stranka oziroma lista je ta čas skupna lista Levice in Vesne z 8,8 odstotka. Foto: Nik Erik Neubauer
Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?
Od danes do petka bo Dnevnik vsak dan objavljal javnomnenjsko anketo, s katero bomo sledili trendom v izražanju volilne podpore (tracking poll) posameznim strankam, ki bodo nastopile na volitvah prihodnjo nedeljo. Začetek tracking polla potrjuje, kar je pokazala že anketa Vox populi, ki smo jo objavili v soboto: Gibanje Svoboda od Slovenske demokratske stranke prevzema prednost, ta čas pred njo vodi z dvema odstotnima točkama razlike (opredeljeni glasovi). GS bi lahko na volitvah prejela 28,3 odstotka, SDS pa 26 odstotkov glasov.
Toda, izračun intervalov zaupanja te napovedi pokaže, da bi demokrati Janeza Janše lahko prejeli tudi višjo podporo od Golobove Svobode. Slednja bi lahko namreč na volitvah prejela najmanj 25 in največ 31,5 odstotka glasov, interval zaupanja za SDS pa se razteza od 22,9 do 29,1 odstotka: če bi GS zabeležila najnižji možni rezultat, SDS pa najvišjega, bi bila relativna zmagovalka volitev SDS.
Tretja najmočnejša stranka oziroma lista je ta čas skupna lista Levice in Vesne z 8,8 odstotka, sledi ji skupna lista NSi, SLS in Fokusa z 8,1 odstotka. Socialni demokrati so blizu 8 odstotkom podpore, za njimi pa nekoliko zaostajajo Demokrati Anžeta Logarja. Tik pred vrati parlamenta je Resnica s povprečno 3,5-odstotno podporo. No, Resnica bi lahko tudi vstopila v državni zbor, če bi dosegla najvišjo vrednost v intervalu zaupanja – 4,8 odstotka.
Začetek tracking polla potrjuje, kar je pokazala že anketa Vox populi, ki smo jo objavili v soboto: Gibanje Svoboda od Slovenske demokratske stranke prevzema prednost, ta čas pred njo vodi z dvema odstotnima točkama razlike (opredeljeni glasovi).
Tracking poll je vrsta javnomnenjske ankete, ki nam omogoča opazovanje, kako se podpora določeni stranki spreminja iz dneva v dan. Vsakokratni izračun se opravi in objavi na osnovi zadnjih treh izvedenih anket. Vsak nov izračun se izvede tako, da se izloči rezultat najstarejše ankete in doda rezultat najnovejše ankete v tridnevnem zaporednem merjenju. Na ta način lahko ugotavljamo spremembe v stališčih volilcev o tem, katero stranko bodo volili.
Kako je potekalo anketiranje
Anketiranje je potekalo kot kombinacija telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Za potrebe telefonskega anketiranja je bil uporabljen dvostopenjski naključni vzorec. Osnova vzorčenja je bil univerzalni telefonski imenik, iz katerega so bila naključno izbrana gospodinjstva na območju celotne Slovenije in znotraj njih naključno izbrani anketiranci. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v okviru spletnega panela Ninamedie, vključilo je reprezentativno skupino udeležencev, ki so bili zaprošeni, da odgovorijo na anketni vprašalnik. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi, da bi sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije. Standardna napaka vzorca je +/–3,3 odstotka.
