V četrtek bo skozi vrata osnovnih in srednjih šol ponovno stopilo nekaj več kot 270.000 učencev in dijakov. Predsednica Sviza Jelka Velički je ob začetku novega šolskega leta vsem zaposlenim izobraževalnega sektorja zaželela uspešno, zdravo in čim manj stresno šolsko leto.
Cilj je, da epidemija ne prekine pedagoškega procesa
Poleg kadrovske podhranjenosti strokovne delavce in vse vključene v izobraževalni sistem skrbi tudi epidemično negotova jesen. Predsednica je ob tem poudarila skrb in odgovornost staršev, da spremljajo zdravstveno stanje svojih otrok ter ob prvih znakih bolezni navežejo stik z osebnim zdravnikom, saj je »zdravje na prvem mestu«. Skupaj z doslednim upoštevanjem priporočil za širjenje virusa je to »edini način, da bodo šole ostale odprte ob ponovnem izbruhu pandemije«. Glavni cilj namreč ostaja, da epidemična situacija ne prekine pedagoškega procesa.
»Slovenija je bila ena izmed držav z najdaljšim zaprtjem izobraževalnih ustanov,« je izpostavila in dodala, da so na plan prišle številne neenakosti, stiske in različni problemi, s katerimi se spopadajo otroci, njihovi starši in strokovni delavci. Največja škoda je bila storjena otrokom iz socialno šibkih družin, njene posledice pa bodo dolgotrajne. Ob tem je pozvala, da učiteljice in učitelji v letošnjem šolskem letu od odločevalcev pričakujejo pravočasne infromacije, ki se »ne spreminjajo tedensko«. Branimir Štrukelj ob tem opozarja, da NIJZ pri oblikovanju varnostnega protokola k razpravi ni povabil učiteljic in učiteljev.
Pedagoški delavci opozarjajo na kritično kadrovsko podhranjenost
Prav tako je poudarila, da pričakujejo zaupanje v njihovo delo in predvsem socialni dialog. »Želimo zavedanje, da opozorila našega sindikata o kadrovski podhranjenosti držijo,« je dejala. Sindikat je nameč že pred pandemijo opozarjal na kadrovsko pohranjenost, saj je že pred pandemijo primanjkovalo vsaj 1000 strokovnih delavcev, zdaj pa je številka po neuradnih informacijah še nekoliko višja. »Opozarjamo, da zaposleni zapuščajo delovna mesta, a so naša opozorila tako nepomembna, da nas odločevalci spregledajo?«. Ob tem je dodala, da se vedno bolj bližamo prihodnosti, v kateri je kadrovsko pomanjkanje tako veliko, da otrok ne učijo kvalificirani delavci.
Slovenija ima najstarejšo učiteljsko populacijo v Evropi, saj je več kot tretjina strokovnih delavcev starejših od 50 let. Prav tako je odstotek mladih učiteljev v zadnjih 10 letih padel iz 12 na štiri. V poklic želijo privabiti čim več mladih in s tem otrokom zagotoviti primerno izobrazbo. »To bo mogoče le s sistemsko podporo, spoštovanjem in sodelovanjem.«
Štrukelj meni, da je nujno izdelati strateško oblikovan koncept prihodnosti slovenskega izobraževanja, saj se mora »celotna družba opredeliti do tega, kašno izobraževanje bomo v prihodnosti imeli«. Ob tem je opozoril, da bo tudi ob morebitni epidemični sreči večji problem predstavljal kadrovsko pomanjkanje. V zadnjih desetih letih je opazen trend upadanja, ki bo privedel do ustavljanja pedagoškega procesa.
Vlado pozivajo k spoštovanju dogovorov
»Trend razvrednotenja pedagoškega dela je element, ki oblikuje prihodnost. Edini način, da v Sloveniji pridobimo strateško prednost, je bolje izobraženo prebivalstvo,« je jasen Štrukelj. Vlado poziva k spoštovanju dogovorov, k jih je podpisala leta 2018, in k uresničitvi koalicijske pogodbe, ki navaja, da je treba delu nameniti ustrezno pozornost. Ob tem sta spomnila, da je letos spomladi 38 tisoč zaposlenih izglasovalo splošno stavko, ki je še vedno odprta. »Če ne bo skupnega jezika z vlado, bo reakcija enaka, saj pristop bolje nekaj kot nič pomeni katastrofo, v katero je šolstvo prisiljeno.«
