Junija je 19 energetskih strokovnjakov z ugledne univerze ETH Zürich in Inštituta Paula Scherrerja (PSI) objavilo rezultate študije o energetski in ekonomski utemeljenosti gradnje novih jedrskih elektrarn. Ključna ugotovitev: gradnja novih jedrskih elektrarn v trenutnih razmerah ne bi bila ekonomsko upravičena, do leta 2050 pa tudi ne bi odpravila uvozne odvisnosti Švice.
Izračuni kažejo, da bi bila jedrska energija predraga celo pri nizkih do srednjih stroških gradnje, ki znašajo od 5419 do 8670 evrov na kilovat (kW) nameščene moči. Pri stroških gradnje v višini 13.005 evrov na kW, kakršni so trenutno v Evropi in ZDA, se vlaganje v nove jedrske elektrarne ne izplača niti ob državnih subvencijah in delnem kritju finančnega tveganja, ocenjujejo avtorji študije.
Svoje analize je avgusta objavila tudi Švicarska akademija znanosti (SCNAT): po optimističnem scenariju bi kilovat moči stal od 12.100 do 14.000 evrov, po pesimističnem od 21.700 do 28.600 evrov.
Gen energija, vodja projekta JEK 2, je ocenila, da bi skupna vrednost gradnje elektrarne AP1000, vključno s stroški financiranja, v stalnih cenah znašala 11,8 milijarde evrov, ob upoštevanju inflacije do leta 2040 se strošek poveča na 14,8 milijarde evrov. Strošek na kilovat nameščene moči bi tako po idealnem scenariju znašal 10.727 oziroma 13.455 evrov.