Svet RTV Slovenija z različnimi mnenji sprejel PPN 2026

Svet RTV Slovenija je na izredni seji potrdil programsko-produkcijski in poslovni načrt (PPN) za leto 2026, po katerem naj bi javni zavod leto sklenil brez primanjkljaja. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini 162,86 milijona evrov, največji del prihodkov pa bo tudi prihodnje leto iz RTV-prispevka. Načrt je bil sprejet z devetimi glasovi za, dvema vzdržanima in tremi proti, razprava pa je pokazala izrazita razhajanja glede tega, ali dokument prinaša potreben razvojni zasuk RTV Slovenija.

Predsednik sveta glasoval proti

Na seji so se razlike med svetniki pokazale predvsem pri vprašanjih digitalne transformacije, nagovarjanja mlajših občinstev in nekaterih programskih sprememb. Članica sveta Barbara Brezavšček Stegeman je opozorila, da PPN po njenem mnenju ni dovolj razvojno naravnan. Med ključnimi pomanjkljivostmi je izpostavila pomanjkanje jasne digitalne strategije, vprašanje dostopnosti videovsebin za narodnostne manjšine v slovenskem jeziku ter napovedane spremembe oddaje Tarča, ki naj po njenem ne bi bile podprte z ustrezno strokovno analizo in soglasjem uredništva. Zato dokumenta ni podprla.

Drugačno oceno je podal predstavnik italijanske narodne skupnosti Andrea Brtole, ki je poudaril, da PPN za programe italijanske skupnosti ohranja obseg iz leta 2025. To je ocenil kot pomemben znak stabilnosti in nadaljevanja dosedanjega razvoja, zato je načrt podprl.

Posebej odmeven je bil nastop predsednika sveta Gorana Forbicija, ki je izpostavil, da bo leto 2026 finančno gledano najugodnejše v kratkoročnem obdobju. Po njegovih besedah bodo stroški dela v prihodnjih letih rasli, obseg sredstev pa bo zakonsko omejen, zato leto 2026 vidi kot priložnost, ki bi jo bilo treba razvojno bolje izkoristiti. Kljub temu PPN ni podprl, saj po njegovem mnenju programski del že tretje leto zapostavlja digitalno transformacijo in mlajša občinstva, hkrati pa se ohranjajo vsebine z zelo nizkim dosegom. »Zato sem proti sprejetju PPN v dani obliki, kar je sočasno tudi moja nezaupnica predsednici uprave, direktorici digitala, direktorici televizije in direktorju radia,« je bil oster Forbici. Je pa bil svet RTV Slovenija soglasen, da boljšega PPN za leto 2026 uprava ni mogla sestaviti, zato so ga, po sili razmer, večinsko podprli.

Finančno brez manevrskega prostora

PPN za leto 2026 predvideva, da bo RTV Slovenija leto sklenila brez primanjkljaja. Prihodki in odhodki so načrtovani pri 162,86 milijona evrov, pri čemer bo glavni vir še naprej RTV-prispevek: iz njega naj bi zavod prejel 109,2 milijona evrov. Prispevek se ne spreminja, zato se finančni okvir zavoda dolgoročno ne širi – tudi v letu, ko stroški rastejo.

Uprava v pojasnilih opozarja, da je načrt sestavljen z zelo malo rezerve: večjih varoval za nepredvidene obremenitve ne predvideva, zato bo morala RTV morebitne odklone pokriti z notranjimi prilagoditvami.

Pri načrtovanju je uprava upoštevala novelo zakona o RTV Slovenija, ki jo je državni zbor sprejel sredi decembra. Ta prinaša dodatno proračunsko sofinanciranje dela javne službe: programe za avtohtoni italijansko in madžarsko narodno skupnost bo država letno podprla z desetimi odstotki vrednosti pobranega RTV-prispevka. Prvič  bo sistemsko sofinancirana tudi glasbena produkcija RTV Slovenija – delovanje Simfoničnega orkestra, big banda ter otroškega in mladinskega pevskega zbora – in sicer v višini štirih odstotkov vrednosti letos zbranega RTV-prispevka.

Na odhodkovni strani ostajajo največji izdatek stroški dela, ki bodo po načrtu predstavljali 64,1 odstotka vseh izdatkov. Kadrovski načrt predvideva omejevanje novih zaposlitev in delno nenadomeščanje naravnih odhodov, tako da naj bi RTV leto 2026 končala z 2002 zaposlenima. Hkrati načrt upošteva tudi učinek plačne reforme v javnem sektorju: po ocenah uprave bo ta v letu 2026 zavodu prinesla dodatnih 5,54 milijona evrov stroškov dela.

Sprejeti PPN  zagotavlja izravnano poslovanje in dodatno proračunsko podporo delu javne službe, razprava v svetu pa je pokazala, da ostaja ključno vprašanje prihodnjega leta, ali bo RTV Slovenija ob nespremenjenem prispevku in rastočih stroških sposobna narediti tudi bolj opazen razvojni premik ali pa bo zgolj ohranjala obstoječe stanje.