Člani podnebnega sveta, ki je neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko, so o pojavnosti vročinskih valov in nevarnosti vse pogostejših vremenskih ekstremov razpravljali na 22. redni seji sveta pred tednom dni. Opozorili so, da bodo zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi postali pogostejši in intenzivnejši, so danes sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Kot je ob tem poudaril namestnik predsednika podnebnega sveta Jonas Sonnenschein, vročinski valovi niso le skrajni meteorološki pojav, ampak imajo zelo resne posledice.
"Pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi so tiste posledice podnebnih sprememb, ki imajo najhujše posledice za zdravje, gospodarstvo in naravo. Konkretno to pomeni več deset tisoč dodatnih smrti v Evropi na leto, bolnišnice, ki se hkrati spopadajo z večjim številom bolnikov in slabo ohlajenimi prostori, poškodbe vitalne prometne infrastrukture (asfalt, upognjene železniške tirnice), višje cene električne energije zaradi slabih hidroloških razmer, nižjo produktivnost delavcev (zlasti tistih, ki delajo na prostem), obsežne izgube pridelka v kmetijstvu, lokalno pomanjkanje vode, cvetenje strupenih alg ter gozdne požare," je nanizal.
Da se podnebne spremembe že kažejo v premiku letnih časov, pa je opozoril predsednik sveta Zaplotnik. "Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija, kar vidimo v naboru možnih rešitev ansambelskih vremenskih napovedi," je dejal.
Člani sveta so na seji obravnavali tudi stališča glede strateških usmeritev slovenskega elektroenergetskega sistema ter priprave strokovnih mnenj o poročilih o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
V okviru razprave o blaženju podnebnih sprememb so izpostavili potrebo po celoviti obravnavi časovnice za izstop iz premoga, usklajenosti strateških dokumentov ter razogljičenju sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini najkasneje do leta 2030 v skladu z zakonom o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Poleg tega so člani sveta kritično razpravljali o možnosti, da bi Termoelektrarno v Šoštanju strateško ohranili kot hladno rezervo.
Seznanili so se s stanjem razvoja novih modelov elektroenergetskega sistema, ki bodo morali omogočati vrednotenje različnih scenarijev razvoja slovenskega energetskega sistema z vidika stroškovne učinkovitosti, zanesljivosti oskrbe in doseganja podnebnih ciljev. Sklenili so, da bodo na prihodnjo sejo povabili strokovnjake, ki pripravljajo analitične modele, da bodo podrobneje predstavili tehnične in sistemske podlage za nov nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).
Na področju prilagajanja podnebnim spremembam pa so člani sveta na seji načrtovali prihodnje obravnave sektorskih ocen podnebnih tveganj ter pripravo strokovnega stališča na prihajajoče poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, ki ga direktorat za okolje, naravo in podnebje v skladu s podnebnim zakonom pripravlja vsaki dve leti.