V vesolju so bili doslej štirje astronavti s slovenskimi koreninami, je v torek dejala ena od njih, Sunita Williams, in pristavila: »Morda je čas, da Slovenija pošlje enega od svojih.« Williamsova je zdaj na obisku v Sloveniji, »moji domovini«, kot je rekla v Vitanju, kjer je pred večinoma mladim občinstvom delila svoje vesoljske izkušnje, vključno z znamenitim problematičnim testnim poletom z Boeingovim plovilom starliner, ki se je predlani s predvidenega dobrega tedna dni razvlekel na več kot devet mesecev.
Slovenec v vesolju? Ni bilo slišati kot šala, ampak kot sporočilo, da je vsak cilj mogoče uresničiti. Življenje je polno vzponov in padcev ter nepredvidljivosti, pravi Sunita Williams. Sama ni nameravala biti astronavtka, ampak jo je zanimala veterina. Toda stvari so se obrnile drugače z letalsko kariero in nato potmi v vesolje. »Če si malce trmast, lahko dosežeš vse,« je rekla, trmo pa pripisala genom matere, ki ima slovenske prednike. Obisk v Sloveniji je namenjen tudi širjenju znanja in zanimanja za vesolje, je dodala, pri čemer zdaj, ko bodo ljudje spet leteli do Lune, upa na navdih nove generacije za vesoljsko raziskovanje. Vsekakor bodo imele priložnosti dovolj, saj se v raziskovanju vesolja obetajo veliki koraki naprej.
Ploskati po pristanku ni mogoče
V vesolju je bila trikrat, njene izkušnje so praktično neprekosljive. Najlepša? »Pogled na Zemljo iz vesolja. Želim si, da bi vsak imel priložnost to doživeti. Zemlja je od tam res videti kot planet, ne kot pogled na ulico, ki gre do prve trgovine.« Najslabša? Ko je morala staršem in prijateljem povedati, da so s starlinerjem težave in da ostaja na vesoljski postaji. »Toda mama mi je rekla: Oh, kar lepo se imej in uživaj. In vse je bilo v redu.«
So pa bile težave resne. Prenehalo je delovati pet od nekaj več kot dvajsetih potisnih motorjev in ni bilo jasno, ali se bo sploh mogoče združiti z Mednarodno vesoljsko postajo. »Potem pa nam je nekatere uspelo delno obnoviti in končno dokončati spojitev. Vedeli pa smo, da nas čakajo resne razprave o tem, kaj je s plovilom.« Na Zemljo so se vrnili s plovilom dragon podjetja Space X.
Mentalno in fizično so med najtežjimi stvarmi tudi vesoljski sprehodi, je povedala. »Na vesoljski postaji nismo osamljeni. Delo tam je timsko. In lahko kličemo domov, beremo, gledamo novice. Nismo odrezani. A če hočeš biti sam, si lahko. In pride tak čas, denimo ko se pripravljaš na vesoljski sprehod, na katerega se hočeš zares osredotočiti. Takrat sem se odklopila od dogajanja,« je pojasnila in vsakomur priporočila, da to kdaj poskusi.
Med znanimi težavami v vesolju so tudi izguba mišične in kostne mase, o čemer bo govor tudi v četrtek med obiskom laboratorija Inštituta Jožef Stefan v Planici. Kot je povedala Sunita Williams, je na vesoljski postaji vadbena oprema, ki omogoča zmanjševanje teh vplivov. A vendar – na vprašanje, ali tudi astronavti ploskajo, ko pristanejo na Zemlji, je odgovorila, da ne – rok najbrž ne bi mogla dvigniti. Regeneracija ob vrnitvi običajno traja 45 dni, če je astronavt v vesolju dlje časa.
S tem je povezan tudi eden od izzivov poti na Mars, je dejala. Oprema za vadbo je na Mednarodni vesoljski postaji relativno velika. Za dolgi polet na Rdeči planet bo treba iznajti enako učinkovito, a precej manjšo, ki jo bo mogoče spraviti v vesoljsko plovilo, kjer bo prostora bistveno manj.
Na vprašanje o evakuaciji astronavta z Mednarodne vesoljske postaje zaradi zdravstvenih težav, ki se zdaj odvija, je dejala, da je pravzaprav presenetljivo, da se to dogaja prvič. Ljudje so namreč na vesoljski postaji neprekinjeno več kot 25 let, predhodni izračuni pa so kazali, da bo evakuacija potrebna precej pogosteje (enkrat na tri leta). Dejala pa je, da imajo z Zemlje podporo zdravstvenih strokovnjakov.
Narava, takoj zatem hrana
Logično je, da je Sunita Williams obiskala Vitanje oziroma tamkajšnji center vesoljskih tehnologij, ki je edini takšen v Sloveniji, posvečen Hermanu Potočniku Noordungu. Tudi sama je omenila »izjemne vizionarje, ki so prišli na idejo življenja in dela v vesolju, daleč preden smo iznašli tehnologije, ki to omogočajo«. V centru jo je sprejela in se z njo pogovarjala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je skupaj z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom njena uradna gostiteljica. Dejala je, da Slovenija razvija vesoljsko industrijo in znanstveno diplomacijo, je tudi članica Evropske vesoljske agencije, dodala pa je, da bi prenašanje izkušenj na mlade morda lahko bilo navdih, da Slovenci dobijo prvega astronavta ali astronavtko.
Sunita Williams je na vprašanje, kaj ima v Sloveniji najraje, odvrnila: naravo, hrana pa je tesno na drugem mestu. V ponedeljek zvečer je, potem ko je prispela v državo, v središču Ljubljane zavila na kranjsko klobaso.
