V komisiji za preprečevanje korupcije so potrdili naše poročanje, da preučujejo domnevne nepravilnosti pri delovanju uprave avtocestne policije. »Komisija vodi predhodni preizkus, v katerem ugotavlja dejstva in okoliščine konkretnega primera. Ker je postopek še v fazi predhodnega preizkusa, vam več konkretnih informacij o zadevi v tej fazi ne moremo posredovati,« so nam pojasnili pri KPK.

KPK bo zadevo predala tožilstvu

Da je notranja revizija ugotovila nepravilnosti pri sklepanju pogodb v upravi avtocestne policije, so potrdili tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Vršilec dolžnosti generalnega sekretariata notranjega ministrstva Gregor Novak je pojasnil, da je revizija pokazala številne nepravilnosti. Po njegovih besedah je sporna celo dopustnost samega sporazuma med policijo in Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki po pogodbi o sodelovanju namenja dodatna sredstva upravi avtocestne policije. Dars je lani avtocestni policiji namenil nekaj manj kot dva milijona evrov, za letos pa je predvidenih skoraj osem milijonov evrov sredstev. Po naših informacijah naj bi bili sporni predvsem nekatera pavšalna plačila in donacijske pogodbe, ki po svoji vsebini niso donacije, saj zajemajo tudi tako imenovane odplačne storitve. Pri »donacijah« Darsa pa se je policija zavezala, da bo povečala prisotnost policije na avtocestah, izvedla organizacijske spremembe, zagotovila vsaj enega policista v nadzornem centru Darsa, ustanovila mešane patrulje s cestninskimi nadzorniki … Zato so na notranjem ministrstvu prepričani, da ne gre za donacije, kot jih definira zakon o javnih financah. Da so se lotili poslovanja malo po domače, pa kaže tudi to, da denar ni potoval samo v eno smer. V izvedbenem dogovoru je denimo zapisano, da notranje ministrstvo Darsu plačuje mesečni pavšal za »paket storitev«, ne da bi bile te storitve dejansko opravljene in konkretno izkazane.

Novak je danes povedal, da so sporazum odstopili v presojo KPK, uradu za nadzor proračuna in državnemu odvetništvu. Po njegovih besedah vse institucije ugotavljajo podobno, kot je pokazala že revizija, v delih sporazuma pa zaznavajo celo sume kaznivih dejanj. Zato bo KPK zadevo odstopila specializiranemu državnemu tožilstvu, notranje ministrstvo pa je že ustavilo črpanje sredstev od Darsa. Sporazum je v praksi pomenil, da je policija po pogodbi financirala tudi nekatere najemne storitve Darsa, ki pa niso bile konkretno opredeljene. Na notranjem ministrstvu ocenjujejo, da sporazum z Darsom ni več izvedljiv, kljub temu pa končne odločitve, kako naprej, še niso sprejeli.

Juriču se maje direktorski stolček

Z današnjim dnem so se avtocestni policisti iz mariborske, celjske in koprske enote začasno priključili lokalnim postajam prometne policije, kar pomeni, da so štajerski enoti in primorska enota avtocestne policije začasno de facto ukinjene. Policija bo nadzor avtocest in hitrih cest tudi na omenjenih območjih nadaljevala, le da bo pristojnost za nadzor ponovno v rokah postaj prometne policije. Izmed štirih specializiranih enot avtocestne policije bo tako do nadaljnjega delovala samo ljubljanska enota, ki je bila vzpostavljena prva in šteje največ avtocestnih policistov. V ljubljanski enoti je zaposlenih 42 policistov, kar je več kot v vseh preostalih treh skupaj (36). Z začasno ukinitvijo želi vodstvo policije prebroditi povečan promet v času turistične sezone, saj je ustanovitev avtocestne policije še dodatno okrnila lokalne prometne policije.

Čeprav gre uradno le za začasno ukinitev, je usoda avtocestne policije izrazito negotova. Na generalni policijski upravi so ustanovili delovno skupino, ki bo analizirala stanje in predlagala nadaljnje organizacijske rešitve. V luči domnevnih nepravilnosti pri sklepanju pogodb z Darsom se vedno bolj trese tudi stolček direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča. Da pri novem vodstvu policije že v izhodišču ni dobro zapisan, je javna skrivnost, saj je bil Jurič eden izmed treh šefov policije v času tretje Janševe vlade, ki so sodelovali pri premeščanju za SDS motečih policistov v »kazenske odrede«. Blizu naj bi bil predvsem nekdanjemu državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Francu Kanglerju. Jurič je bil tudi tisti šef policije, ki je na čelo nacionalnega preiskovalnega urada postavil Petro Grah Lazar, ki je veljala za kader izrazito blizu SDS. x

Priporočamo