»Z interventnim zakonom ščitimo kmetijstvo in transport ter preprečujemo prenos draginje na potrošnike,« je v ponedeljek sporočila vlada Janeza Janše (SDS). Že štiri dni zatem je bil zakon, s katerim bi država kmetom in avtoprevoznikom subvencionirala nakup goriva in pnevmatik, po nujnem postopku sprejet tudi v državnem zboru.
Predlog zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv je spisalo ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi), v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom. Zamišljeni ukrepi naj bi skupno znašali okoli 36 milijonov evrov. Sredstva bo morala zagotoviti družba Borzen, konkretno gre za denar, zbran na podlagi določil zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1).
»Sprejeti zakon je eden v vrsti ukrepov, ki gredo vsi v isto smer, in sicer da zmanjšujejo razpoložljiva sredstva, v tem primeru Borzena, s katerimi naj bi spodbujali prehod s fosilnih goriv na čistejše vire,« je kritičen okoljski ekonomist pri Umanoteri Jonas Sonnenschein. »Vsem je jasno, da Borzen ni družba, ki bi smela subvencionirati fosilna goriva; njeno poslanstvo je dobesedno spodbujanje zelenega prehoda. Več kot očitno je, da vladi zmanjkuje proračunskih sredstev, s svojo politiko 'manj trošarin, več subvencij' pa to krizo še poslabšuje.«
Minister ne zaznava problema, pravniki ga
Zakonska rešitev utegne biti v nasprotju z evropsko zakonodajo. V skladu z določbami ZSROVE-1 se namreč zbirajo sredstva iz prispevkov za financiranje ukrepov na področju obnovljivih virov energije, ki jih prek položnic za elektriko plačujejo državljani. Ta sredstva se smejo nameniti izključno za spodbujanje zelenega prehoda, za povečanje energetske učinkovitosti in uvajanje obnovljivih virov energije (OVE). Minister Vrtovec je ob predstavitvi zakonskega predloga dejal, da v tem nasprotju ne vidi »nobene težave«.
»Iz zakonodajnega gradiva ni razvidna ustreznost določanja dodatnih namenov porabe, ki se zasledujejo s predlogom zakona,« pa je težavo zaznala zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS). Med drugim je opozorila na odsotnost utemeljitve, »ali je predlagano določanje dodatnih namenov porabe sredstev za podpore skladno s pravom Evropske unije, ki ureja spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov«.
Te težave so se vendarle zavedali tudi avtorji zakona. Zato so v 27. členu zapisali, da se določbe, ki se nanašajo na subvencioniran nakup dizelskega goriva, začnejo uporabljati šele po pridobitvi pozitivne odločbe evropske komisije o združljivosti pomoči z notranjim trgom. Če bodo v Bruslju rekli ne, bo morala vlada najti drug finančni vir. Vrtovec je prepričan, da bo evropska komisija prižgala zeleno luč. »Če pa ne, bomo pač v nadaljevanju to dokazovali. Ta finančna sredstva lahko gredo tudi iz proračuna,« je dejal.
»Če pozitivne odločbe ne bo, se pomoč, za katero zakon zahteva odobritev, ne sme začeti izvajati. Slovenija bi morala shemo prilagoditi in po potrebi spremeniti zakon ali vir financiranja oziroma ukrep opustiti,« Dnevniku pojasnjuje dr. Janja Hojnik, profesorica s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.
Na neustreznost rešitve so opozarjali tudi v opoziciji. »Denar, ki ga odjemalci dajemo za čisto okolje, boste zdaj poklonili tistim, ki to isto okolje s fosilnimi gorivi najbolj onesnažujejo, pa s tem seveda nimam nič proti avtoprevoznikom, saj nekih alternativ ni,« je dejal Vladimir Šega (Levica). »Ampak ta sredstva so namenska in mislim, da tudi evropska komisija ne bo kar tako gledala, da se denar, ki je namenjen razogljičenju, uporablja za tiste, ki 'ogljičujejo'.«
Evropsko pravo omogoča ciljno pomoč
»Evropsko pravo omogoča ciljno pomoč zaradi draginje goriv, vendar mora država posebej utemeljiti tudi izbrani vir financiranja in pogoje dostopa do pomoči,« poudarja mariborska profesorica. »Opozorilo zakonodajno-pravne službe je po moji oceni utemeljeno v tem, da zahteva jasno obrazložitev skladnosti takšne preusmeritve s pravom EU. Vendar iz samega dejstva, da gre za namenska sredstva za obnovljive vire energije (OVE), še ne bi sklepala, da je njihova drugačna poraba avtomatično prepovedana s pravom EU. Nacionalni zakonodajalec lahko spremeni zakonsko določene namene porabe, ne more pa s tem odpraviti obveznosti, ki izhajajo iz prava EU.«
Po njenih besedah bo treba preveriti, ali preusmeritev posega v izpolnjevanje evropskih obveznosti na področju OVE in v že dodeljene podpore. »Poleg tega je treba preveriti, ali preusmeritev pomeni spremembo obstoječe, komisiji že odobrene podporne sheme oziroma njenega financiranja, ki bi jo bilo treba priglasiti,« dodaja pravnica. Na podlagi razpoložljivih informacij ne bi kategorično trdila, da je takšno financiranje skladno s pravom EU niti da je že dokazana njegova neskladnost. »Za zanesljivo oceno manjka predvsem konkretna presoja vpliva na podporne sheme OVE in njihove obveznosti.«
OECD od Slovenije pričakuje povsem nasprotne ukrepe
Koalicija je interventni zakon sprejemala v času, ko je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila neodvisno oceno napredka države na področju okoljske in podnebne politike. Sprejeti ukrepi so v popolnem nasprotju s priporočili OECD, v skladu s katerimi bi moralo biti zmanjševanje emisij iz prometa prednostna naloga Slovenije, če želi doseči zastavljene podnebne cilje. Slovenski prometni sektor je namreč največji vir izpustov toplogrednih plinov, ti zasedajo kar 36-odstotni delež med nacionalnimi izpusti, kar je drugi najvišji delež v EU27. Na tem področju je zato nujno bistveno bolj odločno ukrepanje. Zahtevani tempo zmanjševanja emisij bi moral biti dvakrat do trikrat hitrejši od dosedanjega zmanjšanja, piše v poročilu.
Med drugim bi bilo treba odpraviti fiskalne spodbude, denimo ugodnejšo davčno obravnavo dizelskega goriva. Ukiniti bi bilo treba vse ukrepe, ki spodbujajo uporabo avtomobilov, in zato izpeljati reformo povračila stroškov prevoza na delo. Povečati bi bilo treba vlaganja v javni prevoz ter povečati število električnih vozil in polnilnic, pri čemer bi morale biti subvencije usmerjene glede na družbeno-ekonomske značilnosti gospodinjstev. Kazalo bi tudi okrepiti podporo za polnilno infrastrukturo na podeželju.
Nove subvencije nas bodo še drago stale
»Slovenija se že zdaj sooča z velikim izzivom pri doseganju ciljev glede emisij in obnovljivih virov energije v prometnem sektorju,« opozarja tudi Sonnenschein. »Ukrepi, ki še dodatno povečujejo porabo fosilnih goriv, Slovenijo še bolj oddaljujejo od doseganja teh ciljev, kar bo imelo drage posledice. Slovenija utegne biti potem prisiljena kupovati emisijske kupone od drugih držav ali statistično prenašati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz drugih držav.«
Spomnimo: premier Janša je v preteklosti večkrat zanikal znanstveno potrjeno dejstvo, da je vzrok podnebnih sprememb človekova dejavnost, predvsem uporaba fosilnih goriv. Tudi minister Vrtovec je v ponedeljek dejal, da ne verjame v zeleni dogovor, kot ga opredeljujeta evropska komisija in slovenska zakonodaja. Napovedal je, da država v prihodnje »absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil«.
Okoljski ekonomist se čudi tej napovedi. »Slovenija je fantastična država za e-mobilnost, dve tretjini ljudi živi v enodružinskih hišah, pri katerih – ob izvedbi ustreznih tehničnih rešitev – ne bi smelo biti težav s polnjenjem vozil. Ne nazadnje tudi slovenska industrija, denimo Revoz, v velikem slogu vstopa na trg e-mobilnosti,« izpostavlja.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob predstavitvi poročila OECD napovedala spremembe podnebnega zakona, ker je po njeni oceni »neživljenjski in neuresničljiv«. Glede zmanjšanja emisij v prometu je dejala, da bodo skupaj s pristojnimi resorji pregledali predvsem, kateri ukrepi lahko v slovenskih razmerah prinesejo dejanske učinke in kakšne alternative imajo prebivalci v različnih delih države.