Če stranka na splošnih volitvah prejme vsaj odstotek glasov, to zanjo pomeni štiri leta državnega financiranja. Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Za sofinanciranje političnih strank je bilo v letu 2025 namenjenih okoli 5,6 milijona evrov. Proračunska sredstva v največjem deležu jasno prejmejo parlamentarne stranke, določen del pa tudi tiste, ki so dosegle navedeni rezultatski minimum, niso pa dosegle štirih odstotkov in so tako ostale pred vrati parlamenta. Takšnih je bilo po volitvah leta 2022 kar 15, kar je bistveno več kot v letih 2014 in 2018, ko so brez sedežev v DZ proračunska sredstva prejemale le štiri.
Dolg seznam strank, priklopljenih na državne subvencije, je znova načel zimzeleno debato o tem, ali bi bilo treba poseči v tak sistem financiranja. Kritiki namreč ocenjujejo, da je doseganje enega odstotka za nekatere postal pravcati poslovni model. Potrditev vidijo predvsem v tistih, ki dolga leta ne naredijo političnega preskoka in ostajajo pred vrati državnega zbora. »Pravna ureditev državnega financiranja strank, ki so prejele vsaj en odstotek glasov volilcev na volitvah v državni zbor, ima svojo pravno argumentacijo. Z zornega kota prakse političnega predstavništva na parlamentarni ravni pa kaže, da takšno financiranje ne zagotavlja kvalitete političnega predstavništva, ko se stranke vsaka štiri leta pojavijo v tekmi za parlamentarne sedeže, v vmesnem obdobju pa ne skrbijo za kvaliteto predstavljanja državljanov z delovanjem v korist državljanov vsaj prek javnosti,« razmišlja politologinja dr. Danica Fink Hafner.
Drobljenje političnega prostora
Sogovornica z ljubljanske FDV dodaja, da odtujenost strank, ki stavijo na model »ohranjanja osnovne infrastrukture in prihodkov iz državnega proračuna«, prispeva k celotni problematičnosti političnega predstavništva v Sloveniji. »Na zadnjih državnozborskih volitvah so te stranke pripomogle k velikemu deležu izgubljenih glasov, kar 24,06 odstotka glasov volilcev ni predstavljenih v aktualni sestavi državnega zbora,« še izpostavi Fink Hafner. Glede slednjega sta pomembna dva vidika. Na eni strani država s sofinanciranjem mikrostrank v imenu demokratične konkurence in pluralizma skrbi za enakopravnejši položaj zunajparlamentarnih strank, po drugi strani pa kritiki pravijo, da to v praksi pomeni, da vladne koalicije niso nujno rezultat večinske volilne podpore, temveč so pomembno odvisne od drobljenja glasov zaradi strank, ki ostanejo pod parlamentarnim pragom. Pomislek je torej, da je zaradi relativno nizkega praga za sofinanciranje ustanovljenih več strank, kot bi jih bilo sicer. In da to drobljenje glasov pomembno vpliva na sestavljanje povolilnih koalicij.
Po spremembi zakonodaje leta 2023 je znesek za sofinanciranje političnih strank od leta 2024 v primerjavi s prejšnjimi leti krepko višji – sredstva so se podvojila, hkrati pa se je spremenil tudi način delitve. Namesto četrtine se po novem kot fiksni znesek upravičenim strankam razdeli desetina, do preostalih 90 odstotkov sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volilcev. Tako so se povečala tudi sredstva, ki jih prejemajo zunajparlamentarne stranke, kar je razvidno iz priložene infografike. Med slovenskimi političnimi strankami različnih barv, ki so nagnjene k polariziranosti pri tako rekoč vsakem vprašanju, ob teh spremembah posebnih ugovorov jasno ni bilo zaznati.
Subvencijo dajo za osnovne stroške
O tem, kako porabljajo proračunska sredstva, smo govorili z različnimi zunajparlamentarnimi strankami. Vprašali smo jih, kaj pomenijo ta sredstva zanje: ali bi brez njih sploh preživeli, pa tudi, kdaj so imeli nazadnje kongres in za kaj primarno porabijo denar. V Vesni imajo zaposleni dve osebi, generalnega sekretarja in predstavnico za odnose z javnostmi, v preteklem letu so se povezovali z Levico, s katero gredo skupaj na volitve, na evropski ravni postali polnopravna članica Evropske zelene stranke, zadnji kongres pa so izvedli novembra lani v Kranju. »Sredstva iz proračuna namenjamo izključno kritju najnujnejših stroškov za osnovno delovanje stranke. To poleg plač dveh zaposlenih vključuje vzdrževanje spletnih strani in komunikacijskih kanalov na družbenih omrežjih, organizacijo dogodkov ter druge osnovne operativne stroške. Denar se ne uporablja za razkošno oglaševanje ali širjenje aparata stranke, temveč zgolj za zagotavljanje minimalnih pogojev za delovanje in javno delo,« so nam povedali.
V Stevanovićevi Resnici, kjer se pohvalijo s tem, da kot edini ne zaračunavajo članarine, je zaposlena ena oseba, »delo se izvaja pretežno preko pogodbenih sodelovanj in prostovoljnega dela«. Proračunska sredstva so po njihovih navedbah za stranko nepogrešljiva, saj bi sicer lahko zaprli vrata. S temi sredstvi so v zadnjem času v prvi vrsti pokrivali obveznosti in dolgove zaradi zaporednih volilnih kampanj in organizacije dogodkov zadnjih let. »V preteklem letu smo izvajali obsežne politične, organizacijske in terenske aktivnosti. Vsak mesec smo izvedli sejo sveta stranke na različnih koncih Slovenije, vsakič je sledilo druženje z lokalnim prebivalstvom. Ustanavljali smo regionalne in lokalne odbore.« Kot najtežji projekt so našteli organizacijo zbiranja podpisov za lasten predlog zakona o RTV, med dražjimi kampanjami navedli plakatno kampanjo po vsej Sloveniji, ki je trajala šest tednov z začetkom v mesecu novembru, zadnji kongres pa so »skladno s statutom« izvedli decembra 2022.
Pogosto varčujejo za kampanje
Zeleni Slovenije, ki so pod imenom Povežimo Slovenijo na prejšnjih volitvah nastopili skupaj s SLS, Konkretno, NLS in Novimi socialdemokrati, so bili lani aktivni predvsem na področju energetike in zelenega prehoda, kjer so izvajali medijske, informativne in terenske aktivnosti. Trenutno imajo 41 delujočih lokalnih odborov, zadnji kongres stranke je bil programski in je potekal leta 2024, lani pa so sodelovali tudi v obeh referendumskih kampanjah. Zaposlenih iz naslova državnih dotacij nimajo: »Razlog je, da sredstva iz delitvene bilance zavezništva Povežimo Slovenijo v preteklosti niso zadostovala za tovrstne kadrovske okrepitve. Po potrebi pa najemamo zunanje strokovnjake, predvsem za medijske zadeve, računovodstvo ter pripravo in produkcijo videovsebin. Iz proračunskih sredstev krijemo najem pisarne ter osnovno računalniško in operativno infrastrukturo. Del sredstev namenimo tudi varčevanju za prihodnje kampanje, zlasti za državnozborske in lokalne volitve.« Delovanje na sedanji ravni brez proračunskega financiranja si težko predstavljajo.
Proračunska sredstva medtem niso osrednjega pomena za delovanje Piratov, jim pa omogočajo, da v času volilnih kampanj vsaj delno konkurirajo »megalomanskemu oglaševanju največjih strank«. Lani so se angažirali predvsem v zvezi s projektom gradnje kopališča Ilirija, na nacionalni ravni so se zavzemali za legalizacijo konoplje, zahtevali umik novele zakona o Sovi, v prvi polovici leta pa so izvedli dva kongresa, na katerih so izvolili novega sekretarja in novo vodstvo stranke. Redno zaposlenega imajo le sekretarja stranke. Plačilo za svoje delo prejema tudi blagajnik prek podjemne pogodbe, dohodke, povezane z vodenjem zunanje komunikacije, pa v času priprav na volilne kampanje prejemajo še dve do tri osebe. »Približno polovico sredstev prihranimo za volilne in referendumske kampanje, polovico pa sproti porabimo za najem poslovnega prostora (900 evrov in stroški), plačo sekretarja (2500 evrov celotnega mesečnega stroška delodajalca), pravno zavarovanje, računovodske storitve, nadomestilo za delo blagajnika ter najem oblikovalskih, tekstopisnih, snemalnih in drugih storitev, povezanih z zunanjo komunikacijo.«
Poleg naštetih so nam odgovorili še iz Jelinčičeve SNS, kjer so imeli zadnji kongres predlani, zaposlenega imajo glavnega tajnika, večji del sredstev dajejo za najemnino prostorov, oglaševanje in nastopanje v medijih ter kilometrino, glede proračunske subvencije pa pravijo, da bi preživeli tudi brez nje. Ob tem je treba dodati, da so nekatere zunajparlamentarne stranke, ki prejemajo proračunska sredstva, med mandatom ugasnile in se pripojile parlamentarnim. Po združitvi NLS s SDS v letu 2023 slednja prejema proračunska sredstva, do katerih je skladno s sporazumom strank z liste Povežimo Slovenijo upravičena NLS. Svoboda, ki je bila s 34,45 odstotka glasov v letu 2025 upravičena do 1,85 milijona evrov sredstev, od pripojitve LMŠ in SAB leta 2022 prejema tudi proračunska sredstva, do katerih sta upravičeni omenjeni stranki. Ta sredstva so ji lani skupno nanesla dobrih 390.000 evrov. Logarjevi Demokrati pa so svoj proračun lani oplemenitili kot pravni nasledniki stranke Konkretno. Stranka, ki jo je nekdaj vodil Zdravko Počivalšek, je iz proračunskega vira leta 2024 prejela nekaj več kot 76.600 evrov.