Še konec junija je liter kurilnega olja, ki je tudi pogonsko gorivo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, stal 1,193 evra, po treh zaporednih julijskih podražitvah pa je njegova cena poskočila kar na 1,464 evra. Da je to v tem letu rekord, je včeraj novinarjem dejal prvi mož kmetijske zbornice Jože Podgoršek, sicer vidni član Janševe SDS. Povedal je, da so kmetijske organizacije ministrstva za kmetijstvo, za infrastrukturo in za finance pozvale k pripravi ukrepov za obvladovanje visokih stroškov pri pridelavi hrane. Zahtevale so tudi čimprejšnji sestanek z njimi.
Pričakujejo takojšnje ukrepanje
»Sredi aprila smo imeli dva krizna sestanka še pri prejšnji kmetijski ministrici Mateji Čalušić, toda zgodilo se ni nič. Smo ena redkih ali celo edina država EU, ki v tem trenutku še ni pomagala kmetijskemu sektorju zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter višjih cen nafte in gnojil,« je Čalušićevo okrcal Podgoršek. »Letošnje leto je že tako težko. Skoraj ni kvadratnega metra Slovenije, ki ga ne bi doletela naravna ujma – suša, toča, vihar … Tudi zato pričakujemo takojšnje ukrepanje.«
Danilo Meolic, eden največjih slovenskih poljedelcev in s tem uporabnikov kmetijske mehanizacije, je za Dnevnik povedal, da za strojno obdelavo hektarja njive porabi od 150 do 200 litrov goriva na leto. »In če je liter kurilnega olja še v začetku tega leta stal 1,01 evra, zdaj pa 1,464 evra, je razlika seveda očitna. Če je na Hrvaškem modri dizel (kmetijska nafta, ki je obarvana modro, op. p.) cenejši (trenutna cena je 1,02 evra, op. p.), bi lahko bil tudi pri nas, sicer slovenski kmetje nismo konkurenčni. V primerjavi s Hrvaško je razlika v stroških okoli sto evrov na hektar, kar je ogromno,« je pojasnil sogovornik.
Podražitve prihajajo v najslabšem možnem trenutku
»Nenehne podražitve kmetijske nafte prihajajo v najslabšem možnem trenutku, saj je kmetijska mehanizacija sredi žetve, spravila krme, košnje, baliranja in drugih poletnih del med najbolj obremenjenimi v letu. Stroški goriva se zato neposredno prenašajo v stroške pridelave hrane,« je za Dnevnik poudaril agrarni ekonomist dr. Črtomir Rozman, ki je redni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
Dražje gorivo po Rozmanovi oceni samo po sebi še ne ogroža preživetja kmetij, vendar dodatno povečuje težave v panogah, kjer so odkupne cene nizke. »Pri pšenici lahko podražitev goriva pomeni nekaj odstotkov višje stroške pridelave na hektar, kar je v letu, ko so marže že tako nizke, zelo pomembno,« je dejal. Pojasnil je, da je stanje, kar zadeva ekonomiko kmetovanja, najbolj skrb zbujajoče prav pri pšenici. »Objavljeni odkupni pogoji za letnik 2026 kažejo cene med približno 160 in 216 evri za tono, odvisno od kakovostnega razreda. Ocena stroškov pridelave Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) pri pridelku šest ton na hektar znaša 260 evrov za tono, pri intenzivni pridelavi, kjer se cilja na sedem do osem ton pšenice na hektar, kar terja nekoliko več gnojenja z dušikom, pa tudi do 280 evrov,« je razložil prof. Rozman.
Najhuje je v prašičereji
Po Rozmanovih besedah niti mlekarji nimajo lahkega leta. »Po podatkih statistike je bila povprečna cena mleka julija 2025 okoli 0,51 evra za liter, letos pa se je spustila na približno 0,38 evra za liter oziroma okoli 38 evrov za 100 kilogramov. To pomeni izrazit padec prihodkov v primerjavi z lanskim letom,« je opozoril sogovornik.
Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva na KIS je Rozmana dopolnil, da se odkupne cene mleka zdaj sicer zvišujejo, vendar se to še ne pozna zaradi sezonsko nizke vsebnosti mlečnih maščob in beljakovin. Je pa po Moljkovi oceni ta hip še vedno najhuje v prašičereji, kjer se slabo stanje vleče že dlje časa. To velja predvsem za tiste, ki kupujejo pujske za pitanje. »Zadnje čase je ostro tudi pri tistih, ki imajo le plemenske svinje, saj tekači iz Nemčije prihajajo po cenah, ki so precej pod proizvodnimi,« je sklenil Moljk.