Pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, s katerim se Slovenija spominja 35. obletnice razglasitve rezultatov plebiscita, je včeraj zvečer v Cankarjevem domu potekala osrednja državna proslava, na kateri je zbrane kot glavni govorec nagovoril predsednik vlade Robert Golob. Njegov slavnostni govor pa je bil, milo rečeno, za marsikoga slab in celo neprimeren.
V prvem delu govora je stoječ za govorniškim odrom in očitno beroč iz svojih zapiskov »državniško« poučeval o lepotah Slovenije in družbenih vrednotah, nato pa po desetih minutah zapustil govorniški oder in se v populističnem »navdihu« usedel na stopnice ter začel govoriti »na pamet«, kot »prijatelj«. Govor predsednika vlade tokrat »ni bil klasično političen«, ampak »osebna in iskrena refleksija«, so zapisali na spletni strani vlade.
Vezjak: Deloval je kot kot Jan Plestenjak ali Vili Resnik
Da je bil Golobov nastop slab, meni velik del poznavalcev slovenske medijske stroke. »Premierjev govor je bil izrazito votel in prazen. Navajal je abstraktne vrednote, glede katerih se itak strinjamo, izpostavljal silno prazne floskule o skupnosti, ki diha kot eno in temelji na medsebojni povezanosti, kar pomeni, da jo romantizira in riše na nestvaren način,« je za Dnevnik ocenil filozof, družbeni kritik in publicist Boris Vezjak. »Nagovarjanje 'malih ljudi' je prav tako zlizana formula, zato je še manj jasno, zakaj bi takšni šablonski nastopi bili nekakšen osebni presežek. Res ni naloga politikov, da laskajo ljudstvu, ampak da jih politično zastopajo čim bolj učinkovito in uspešno.«
Premierjev nastop je bil po Vezjakovem mnenju »dolgočasen, brez obljub, tveganja in konkretizacij, predvsem pa takšne vrste, da bi ga lahko napisal kdorkoli in kadarkoli. Kot pravijo na strani vlade, naj bi bil osebna refleksija? Le v čem? Iz video objave na družbenih omrežjih, ki jo je njegova soproga delila pred nastopom, je mogoče razbrati, da je imel tremo. Opaziti je, da je bil nanj skrbno pripravljen, in ključ njegove priprave je verjetno v tistem, kar je sledilo – teatralnem vložku s posedanjem na stopnicah.
Več kot očitno je šlo za skrbno premišljeno gesto, ki jo sam že nekaj časa opisujem z izrazom 'histrionizacija' domače politike: če natančno analizirate nastope nekaterih vodilnih politikov, sploh Urške Klakočar Zupančič, Goloba in njegove soproge, vedno bolj vsebujejo momente zaigranosti in teatralnosti. Histrionizacija (iz latinskega izraza histrio, kar pomeni burkaški igralec) je torej komunikacijski populizem, ki smo ga deloma zaznali že pri Borutu Pahorju in poudarja teatralnost, dramatičnost, pretirano ekspresivnost, posebno mimiko in gestikulacijo. Povedano na kratko: mar ni Golob na proslavi deloval kot Jan Plestenjak ali Vili Resnik, ki na koncertu sedeta pred publiko in pojeta skupaj z njo?« je zapisal Vezjak.
Evrovizija v CD
Vlado Miheljak, profesor na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, politični komentator in publicist, se sprašuje, v kateri glavi se je porodil Golobov nastop v Cankarjevem domu. »Na sumu imam, da je bil režiser performansa kakšen marketinški genialec. Odkar so vsevedni marketinški strokovnjaki zamenjali svetovalce za posamezna strokovna področja, je vse možno. Človek bi naivno pričakoval, da na državni proslavi državnik državljanom posreduje pomembna sporočila, povezana z državo, in na način, ki državi pritiče: seriozno, da sporočilo poslušamo, ne da sporočevalca zgolj gledamo. In če je bil prvi del Golobovega nastopa državniški, je bil drugi del evrovizijski. Neformalen, vrvežav, površinski, vsebinsko izpraznjen. Škoda edino, da je politična Slovenija tako razdvojena, da še na državne proslave vodilni predstavniki obeh polov ne hodijo hkrati, ker bi sicer Golobov nastop lahko nadgradili tako, da bi na drugem koncu odrskega stopnišča sedel prvak opozicije in bi s premierjem publiki izmenično podajala vsak svojo vizijo države in domovine. Gledalci pa bi izbirali. Po 'umetniškem vtisu'. Hja, Evrovizija je očitno naša usoda. Če ne gremo tja, nam jo (politiki) prinesejo sem,« je za Dnevnik povedal Miheljak.
Znani slovenski strokovnjak za oglaševanje, ki pa ni želel biti imenovan, je k temu dodal: »Obstaja določena meja spoštovanja do občinstva. Govoriti o spoštovanju do države in se obnašati kot najstnik je resnično neprimerno.«
Scenaristka: To je bila premierjeva odločitev
Scenarij in režija včerajšnje proslave sta sicer delo Nade R. Bric, ki je med drugim kot režiserka in scenaristka oblikovala tudi lansko državno proslavo ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ki je potekala v Novi Gorici, ter otvoritev Evropske prestolnice kulture. Bričeva je za Dnevnik povedala, da se je za tak nastop odločil premier sam. »To je bila njegova odločitev. Vselej rad naredi kaj, kar ni v navadi, in se poskuša priljubiti ljudem,« je dejala. O primernosti ali neprimernosti govora ne želi soditi, kot državljanka pa ne vidi v njem »nič ekscesnega«.