Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) so se odzvali na očitke Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS), kjer so se zaradi dvomov v objektivnosti in neodvisnosti procesov pri organizaciji in izvedbi strokovnih posvetov o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja odločili, da na teh ne bodo več sodelovali.
Poudarili so, da ostro zavračajo očitke glede politično pristranskega izbora udeležencev in domnevno navidezno vključevanje stroke v pripravo reforme šolstva, ter nasprotujejo temu, »da se s takšnimi navedbami diskreditira učitelje, ravnatelje, direktorje šolskih centrov, univerzitetne profesorje in druge strokovnjake, ki so se odločili aktivno sodelovati pri spremembah slovenskega šolstva«.
»Poudarjamo, da nihče nima pravice razvrednotiti njihovega znanja, izkušenj in strokovnosti zgolj zato, ker sodelujejo pri pripravi reforme. Med udeleženci posvetov so tudi predsedniki in predstavniki strokovnih združenj, ki zastopajo širše skupine pedagoških delavcev. Z očitki o pristranski izbiri in navideznem sodelovanju se zato ne postavlja pod vprašaj le posameznikov, temveč tudi strokovni prispevek vseh, ki jih ti predstavljajo,« so na MIZM izpostavili v javnem dopisu.
Zapisali so, da reforma šolstva ni in ne sme postati vprašanje, kdo je komu politično naklonjen, in da so na prvih treh strokovnih posvetih zabeležili več kot 80 odstotkov predstavnikov pedagoške stroke od skupno 160 udeležencev.
Krog sodelujočih se širi
Na ministrstvu so odločno zavrnili tudi trditve, da na posvete vabijo zgolj tiste, ki se strinjajo z ministrstvom. Pojasnili so, da so k sodelovanju povabili širok krog predstavnikov pedagoške stroke, med njimi predsednike strokovnih združenj, učitelje, ravnatelje, direktorje šolskih centrov, univerzitetne profesorje in druge strokovnjake z različnimi pogledi na slovensko šolstvo, in da je bila med povabljenimi tudi predsednica ZDPDS) dr. Danijela Makovec Radovan, čeprav je, kot so navedli, že pred tem javno nasprotovala stališčem državne sekretarke.
»Povabili smo jo prav zato, ker želimo slišati tudi kritična mnenja. Naš cilj ni zbiranje somišljenikov, temveč ugotoviti, kaj v slovenskem šolstvu deluje, kaj ne in kaj moramo spremeniti,« so poudarili na MIZM. Dodali so, da se je predsednica zveze udeležila zgolj prvega strokovnega posveta, kjer da je že takrat večkrat izrazila dvom o strokovnem znanju sodelujočih za omizjem, ter dvomila o njihovem poznavanju učnih načrtov.
»Kot ministrstvo bomo odločno stopili v bran vsem učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnjakom, ki se aktivno vključujejo v pripravo reforme in s svojim znanjem, izkušnjami ter predlogi prispevajo k boljšemu slovenskemu šolstvu. Reforma šolstva ni vprašanje, kdo podpira ministra in kdo mu nasprotuje. Gre za prihodnost naših otrok, kakovost njihovega znanja in pogoje, v katerih delajo učitelji,« so napovedali na ministrstvu.
Pomen odgovornega izražanja stališč
Na burno dogajanje v šolskem prostoru so se včeraj odzvali tudi v Sekciji psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije, Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije. V odprtem pismu so opozorili na pomen spoštljivega, strpnega in vključujočega javnega komuniciranja.
»Način, kako odrasli, še posebej posamezniki na javnih funkcijah, izražamo svoja stališča, pomembno sooblikuje družbeno klimo in vpliva na vrednote ter vedenjske vzorce otrok in mladostnikov. S svojim ravnanjem jim namreč dajemo zgled in sporočamo, kakšen način komuniciranja, odnos do drugačnosti in ravnanje z drugimi so v družbi sprejemljivi,« so zapisali v javnem pismu.
Podpisniki pisma so navedli, da je javni diskurz vse pogosteje zaznamovan z diskreditiranjem, poniževanjem, hujskanjem proti drugače mislečim, spodbujanjem konfliktov, širjenjem neresnic ter zlorabo umetne inteligence za manipuliranje, zavajanje in škodovanje posameznikom ali skupinam z drugačnimi stališči in prepričanji.
»Takšen način komuniciranja poglablja razdeljenost, nezaupanje in nestrpnost, hkrati pa spodkopava temeljne vrednote, pravna načela in uveljavljene demokratične prakse, h katerim smo se kot družba zavezali,« menijo podpisniki pisma. Poudarili so tudi, da poniževanje, nestrpnost in sovražni govor ne vplivajo le na javni dialog, temveč lahko prispevajo tudi k normalizaciji takšnega vedenja v vsakdanjih odnosih mladih.
Izpostavili so, da spoštljiva komunikacija ne pomeni odsotnosti nestrinjanja ali kritičnosti, temveč odgovorno izražanje stališč ob ohranjanju človekovega dostojanstva, in da smo za družbo, ki temelji na sprejemanju različnosti, sodelovanju, solidarnosti in odgovornosti, odgovorni vsi.