Konec januarja smo v Dnevniku razkrili, da so strokovno publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki jo je po naročilu Agencije RS za okolje (Arso) več kot leto dni pripravljalo deset strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) in eden iz Arsa, umaknili v ilegalo. Nevladne organizacije se namreč niso strinjale z nekaterimi ugotovitvami o uživanju mesa in o vplivih živinoreje na podnebje v tej publikaciji, spisani na 71 straneh, ki je naročnika stala 53.510 evrov. KIS jo je javno predstavil 11. decembra lani, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pa je šele poldrugi mesec kasneje ugotovilo, da je niso prej uskladili niti z njimi niti z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), zato so napovedali, da jo bodo dali v neodvisno recenzijo.
KIS: Umik je bil neupravičen
»Obveščamo vas, da nam je naročnik, Agencija RS za okolje, sporočil, da bo publikacija na zahtevo ministrstva za okolje, podnebje in energijo umaknjena s spleta,« je poslance konec januarja obvestila dr. Maja Kožar, predstojnica oddelka za ekonomiko kmetijstva na KIS. Za Dnevnik je nato pojasnila: »Po našem strokovnem mnenju je umik neupravičen, saj gre za strokovno publikacijo, ki je namenjena predvsem splošni javnosti in temelji na razpoložljivih podatkih, predvsem na Arsovih kazalnikih okolja v Sloveniji. Prepričani smo, da je publikacija korektno pripravljena.«
Na MOPE so navedbo, da so umik publikacije s spletne strani KIS in Arsa zahtevali oni, za Dnevnik zanikali. »Ker je predhodno nismo dobili v usklajevanje, smo samo prosili, da se uskladi s pristojnima resorjema,« so pojasnili in dodali, da v tem primeru ne gre za poseganje v strokovno delo naročnika ali izvajalca, temveč za vprašanje razmejitve pristojnosti, natančnosti navedb in ustreznega konteksta.
Razpoložljiva količina mesa ni enaka zaužiti
Del publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji je tudi razdelek o mitih in resnicah. Eden od mitov je, da Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav EU. Avtorji publikacije navajajo, da to ne drži. In prav to zanikanje naj bi najbolj razburilo borce proti živinoreji in čezmernemu uživanju mesa. V publikaciji piše, da razpoložljive količine mesa na prebivalca ni mogoče enačiti s količino, ki jo v resnici zaužijemo. Razpoložljiva količina mesa na prebivalca namreč prikazuje, koliko mesa v klavni masi (skupaj s kostmi, kožo …) je na voljo posameznemu prebivalcu na ravni trgovine na debelo. »Da bi to količino približali zaužiti količini mesa na prebivalca, bi morali najprej odšteti maso kosti, nato pa še spremembe v zalogah ter izgube mesa v trgovinah z živili in pri potrošnikih (na primer izdelki s pretečenim rokom, izgube pri kuhanju, odrezki) ter količine mesa, namenjenega hišnim ljubljenčkom. Razpoložljive količine mesa na prebivalca v Sloveniji so bile z odštevanjem mase kosti preračunane na raven, primerljivo s podatki OECD za države članice EU in druge razvite države. Preračuni kažejo, da je poraba mesa v Sloveniji blizu povprečja držav EU,« je ena od navedb v publikaciji, ki je bila največji kamen spotike.
Kritiki so se obregnili tudi ob zapis, da živinoreja ni poglavitni vir izpustov toplogrednih plinov. V nedavnem pogovoru za Dnevnik je tej ugotovitvi pritrdila tudi ugledna klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. »Ogljičnega odtisa je zaradi ogrevanja stanovanj, prometa in hitre mode od pet- do desetkrat več kot pri prireji mesa, zato s slovenskega vidika podnebja samo s prehrano ne bomo rešili,« je dejala. Poudarila je tudi, da v Sloveniji še vedno nimamo dovolj podatkov, ko govorimo denimo o okoljskem odtisu mesa, torej o odtisu kilograma slovenske govedine v primerjavi s kilogramom argentinske govedine. »Žal tudi ni jasnih številk o vplivu preostalega, 'nemesnega' kmetijstva, ki glede okoljskega vpliva nikakor ni nedolžno,« je prepričana Kajfež-Bogatajeva.
Tomažič: Vplivnice imajo prevelik vpliv na naše življenje
Na MKGP so za Dnevnik zatrdili, da niso v nobenem delu povezani z javnim naročilom za pripravo publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji in da tudi niso nikoli zahtevali njenega umika s spleta. »Financiral in naročil jo je izključno Arso. Je tudi edini, ki ima pravico nadgrajevati, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati to delo ter se odločati o njegovi objavi,« so poudarili na MKGP.
Toda to očitno ne drži. Na seji komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega sveta je o tej publikaciji zelo kritično spregovorila dr. Ana Frelih Larsen, strokovnjakinja za agroekologijo, ki je od septembra 2024 na zaupanje zaposlena v kabinetu ministrice Mateje Čalušić. Ocenila je, da publikacija ne obravnava dovolj celovito vseh segmentov prehranskega sistema ter ne zajema dovolj celovito vplivov podnebnih sprememb, emisij v celotni prehranski verigi in okoljskih ponorov. Izpostavila je tudi omejeno obravnavo ekološkega kmetijstva, dobrobiti živali, pristopa »eno zdravje«, pomena kolobarjenja in rastlinske pridelave za zdravje tal ter vloge prehranskega okolja pri oblikovanju potrošniških navad.
Skratka, predstavnica MKGP je decembra lani javno predstavljeno in dva meseca na spletu visečo publikacijo v državnem svetu dodobra skritizirala, zdaj pa so jo v izvirni obliki spet javno objavili, potem ko jih je k temu pozval tudi državni svet. »Ne morem verjeti, da pride doktorica, ki podpira ekološko pridelavo, naravo in zeleno, ter nam govori, česa ta študija ne vsebuje,« je bil nad nastopom Ane Frelih Larsen zgrožen predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo Branko Tomažič. »Te vplivnice imajo prevelik vpliv na naše življenje. Uničujejo kmetijstvo in prehransko varnost naše države. To je fašizem,« je bil kritičen Tomažič.