Strokovnjaki se enotno zavzemajo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plačeval nadomeščanje vitamina D pri stanovalcih domov za starejše občane (DSO). »Oskrbovanci DSO in drugi posamezniki, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih, so visoko ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D, zato je pri njih utemeljeno nadomeščanje vitamina D v breme ZZZS,« pravijo strokovnjaki s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v ljubljanskem kliničnem centru (UKC).
Čaka se na svetovalce za covid
Na ZZZS pravijo, da se mora najprej opredeliti svetovalna skupina, ki svetuje ministrstvu za zdravje glede covida-19, in ministrstvo samo. Svojega stališča na ZZZS niso spremenili niti po tem, ko smo poudarili, da veliko strokovnjakov k nadomeščanju vitamina D ne poziva samo zaradi covida-19.
Vodja svetovalne skupine za covid-19, infektologinja Bojana Beović, nam je pred desetimi dnevi povedala, da bo ključno stališče endokrinologov, in izpostavila, da stroka še ni dosegla konsenza o vplivu vitamina D na covid-19. Do povezav med vitaminom D in covidom-19 so skeptični tudi omenjeni endokrinologi z ljubljanskega UKC, vendar poudarjajo, da pomanjkanje vitamina D pri oskrbovancih domov za starejše že sicer povzroča veliko škodo. Z ministrstva za zdravje pa so prejšnji teden sporočili, da čakajo na posebno delovno skupino ministrstva, ki se ukvarja z zdravili za covid-19. Včeraj nam ministrstvo in Bojana Beović nista odgovorila na vprašanje, ali so se zadeve kam premaknile.
Nepotrebno čakanje
Zdravstveni blagajni so endokrinologi iz ljubljanskega UKC svoje stališče poslali že drugega aprila. Prednost nadomeščanja vitamina D je, da verjetno zmanjša tveganje za pojav akutnih respiratornih okužb, padcev in osteoporoznih zlomov. Koristi predvsem tistim, ki jim vitamina D hudo primanjkuje. »Problem hudega pomanjkanja vitamina D v DSO in v drugih podobnih ustanovah je znan, vendar nadomeščanje v praski ne poteka optimalno,« so zapisali člani kolegija kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. »Tudi novi koronavirus je respiratorna okužba, zato smo po analogiji podprli takratno pobudo razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za družinsko medicino za nadomeščanje vitamina D v DSO,« so zapisali. Ob tem so poudarili, da bi moral ZZZS vitamin D v domovih za starejše financirati ne glede na morebitno ugotavljanje povezave s covidom-19. »Dodatno mnenje strokovne skupine za covid-19 se v tem primeru ne zdi potrebno,« ugotavljajo.
S tem se strinja tudi predsednica Združenja endokrinologov Slovenije Marija Pfeifer, ki se je spomladi prva zavzela za spremembe pri nadomeščanju vitamina D. »ZZZS bi moral vitamin D v domovih za starejše financirati, tudi če ne bi bilo covida-19,« pravi, »to bi toliko zmanjšalo akutna respiratorna obolenja in poškodbe, da bi bil finančni učinek hitro pozitiven.«
Pravzaprav bi zdravniki lahko že zdaj v breme ZZZS predpisali vitamin D vsem stanovalcem domov za starejše, izpostavlja Pfeiferjeva. Vitamin D na zeleni recept dobijo vsi z osteopenijo oziroma zmanjšano mineralno kostno gostoto. »Vsi, ki so starejši od 70 let, imajo osteopenijo, a pogosto ni diagnosticirana,« pojasnjuje. Z zdravstvene blagajne niso hoteli odgovoriti na hipotetično vprašanje, kaj bi storili, če bi morali zaradi osteopenije naenkrat plačevati vitamin D velikemu številu zavarovancev. »Od zdravnikov pričakujemo, da predpisujejo zdravila v breme ZZZS skladno z medicinskimi indikacijami,« so poudarili.
Nestrinjanje glede vitamina D za vse okužene
Skupaj s še nekaterimi zdravniki je Marija Pfeifer tudi predlagala, da bi vlada iz proračunskih sredstev za spopad z epidemijo plačala vitamin D za vse osebe, pri katerih je bila potrjena okužba z novim koronavirusom. S to idejo se endokrinologi z ljubljanskega kliničnega centra za zdaj ne strinjajo, saj trdnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti vitamina D pri okužbi z novim koronavirusom (še) ni. »Edina pilotna študija, ki je preučevala te učinke, ima številne omejitve,« pojasnjujejo. »Na podlagi dokazov, ki so na voljo zdaj, torej preden dobimo rezultate ustreznih raziskav, je verjetnost, da bi vitamin D pomembno vplival na izhode okužbe s koronavirusom, nizka,« ocenjujejo.
Marija Pfeifer je sicer priporočila tudi, naj vitamin D v zimskih mesecih jemljejo vsi odrasli prebivalci Slovenije, ne zavzema pa se za to, da bi tudi to financirala zdravstvena blagajna. »Ker pa prebivalcem Slovenije tako zelo primanjkuje vitamina D, bomo najverjetneje tudi to morali rešiti na sistemski ravni z dodajanjem vitamina D nekaterim prehranskim izdelkom,« pravi. Na Finskem vitamin D na primer dodajajo mleku.
Težave z dobavo
V zadnjih dneh so bolniki, ki imajo recept za vitamin D, ponekod ostali praznih rok, saj v bližnjih lekarnah teh izdelkov niso imeli. Občasne težave pri dobavljivosti zdravil z vitaminom D, ki so povezane z izrednim povečanjem povpraševanja po teh izdelkih, so zaznali tudi v javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). V primeru enega od izdelkov so tako izdali dovoljenje za »izjemo«: zdravilo bi bilo v tuji ovojnini, podatki v slovenskem jeziku pa bi bili na nalepki. Pri tem je po informacijah JAZMP prišlo do tehničnih zagat, ki pa so rešljive. Bolniki pa si lahko vsaj malo oddahnejo tudi zato, ker so po prvotnih zapletih zdaj na voljo tudi dodatna zdravila v slovenski ovojnini.
Tudi farmacevt Miran Golub iz Lekarne Rače opaža, da je letos občutno naraslo zanimanje prebivalcev za izdelke z vitaminom D, pri katerih gre pogosto za prehranska dopolnila. Vse pogosteje pa izdajajo tudi vitamin D s statusom zdravila. Zdravniki ga lahko pacientom predpišejo na zeleni recept, torej v breme zavarovanja, ali na beli, samoplačniški recept. Kot so pokazali podatki ZZZS, je predpisovanje vitamina D v slovenskem javnem zdravstvu naraščalo že pred pandemijo novega koronavirusa. Bolniki so leta 2010 prejeli 11,6 milijona odmerkov, lani pa že 49,1 milijona.
