Možnost, da posameznika med dolgotrajno bolniško odsotnostjo obišče laični nadzornik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se je znatno povečala. Marca so laični nadzorniki ZZZS opravili 1017 nadzorov, kar je najvišje mesečno število doslej. V celotnem lanskem letu je bilo 5690 tovrstnih nadzorov. Kršitve bodo zaradi nove zakonodaje kaznovane strožje kot v preteklosti, a ostajajo redke. Marca so jih laični nadzorniki ugotovili v petih odstotkih, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa v 4,5 odstotka primerov.

»Najpogosteje ugotavljamo neupravičeno odsotnost in pridobitno delo. Laični nadzorniki so tako v marcu ugotovili štiri kršitve zaradi opravljanja pridobitnega dela, v osmih primerih so ugotovili opravljanje drugega nepridobitnega dela, v 24 primerih pa neupravičeno odsotnost,« so našteli na ZZZS. Lani so kršitve odkrili v 306 oziroma 5,4 odstotka primerov.

Polni učinki zaostritev se bodo pokazali naknadno

Opaznega deleža prebivalcev, pri katerih so preverjali ravnanje v času bolniške odsotnosti, laični kontrolorji niso obiskali samo enkrat. Marčevskih 1017 nadzorov je tako zajelo 714 ljudi. Za ponovni nadzor pri istem posamezniku se odločijo, ko imenovani zdravnik ZZZS naroči, da je potrebnih več obiskov. Posameznika laični nadzorniki ponovno obiščejo tudi, če ga prvič ni doma, so nam sporočili z ZZZS.

1017 ​nadzorov so laični nadzorniki opravili marca letos,

5690 nadzorov so opravili v vsem lanskem letu.

Spomnimo, da lahko posameznika neupravičena odsotnost v takem primeru že v kratkem času močno udari po žepu. Lani sprejeta interventna zakonodaja je uvedla strožje kaznovanje kršitev. V primeru pridobitega dela v času bolniške odsotnosti je kaznovanje takojšnje. Posameznik je ob nadomestilo od dneva ugotovljene kršitve do konca odsotnosti, a ne za več kot 30 dni. Enako posameznika doleti v primeru druge kršitve zdravnikovih navodil v petih letih. Zdravniki po novem izbirajo med poenotenimi režimi: počitkom na domu, počitkom na domu z nujnimi izhodi, dovoljenim gibanjem v kraju prebivališča, dovoljenim gibanjem v kraju in zunaj kraja prebivališča, nego, izolacijo in odhodom v tujino z odobritvijo ZZZS.

Nova zakonodaja je doslej sicer pripeljala le do ene ugotovitvene odločbe. Na ZZZS so pojasnili, da je šlo v tem primeru za prvo kršitev. Pri tem upoštevajo zakon o upravnem postopku. Tako imenovani posebni ugotovitveni postopki se ne odvijejo hitro, temveč praviloma v mesecu ali dveh, ugotavljajo na ZZZS.

Obiskov bo še več

Izdatki za bolniška nadomestila so v obdobju od januarja do marca po podatkih ZZZS znašali 159,6 milijona evrov. To je 0,8 milijona evrov manj, kot je predvidel finančni načrt za letošnje leto, in 5,7 milijona evrov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Celotna slika bo vidna šele kasneje. Zaradi sistema refundacij bolniških nadomestil delodajalcem se morebitne spremembe pri izgubljenih delovnih dneh pokažejo s približno dvo- do tromesečnim zamikom, so pojasnili na ZZZS.

Po drugi strani so že znane njihove napovedi, da bo laičnih nadzorov v prihodnje še več. Kmalu nameravajo v to delo vključiti šestega nadzornika, medtem ko so bili do lanskega poletja nadzorniki trije. Ker pokrivajo manjša območja kot v preteklosti, lahko opravijo več nadzorov, ugotavljajo na ZZZS. 

Keber: Kaznovanje je usmerjeno le v bolnika

»Nepravično je udariti samo z ukrepom, ki je usmerjen v bolnika. Na drugi strani ni nobenega kaznovanja odgovornosti za razmere, ki k absentizmu prispevajo,« je opozoril Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje in predstavnik iniciative Glas ljudstva. V tej so že pred sprejemom interventne zakonodaje opozarjali, da so lahko kršitve minorne in nenamerne, predvidene posledice pa pomenijo nesorazmerno veliko ekonomsko breme za zavarovanca. Bolniško odsotnost med drugim povečuje predolgo čakanje bolnikov v zdravstvu, na primer na kontrolne preglede, je spomnil Keber. Prav tako je lahko povezana s strahom ljudi pred znižanjem dohodkov, ki bi ga prinesla invalidska upokojitev, je ponazoril sogovornik. Nizek odstotek kršitev kaže, da večina ljudi bolniške odsotnosti ne zlorablja, je izpostavil. Upoštevati je treba tudi, da pri ponovnih nadzorih ne gre za naključni vzorec, je dodal Keber, ki se obenem sprašuje o socialni strukturi nadzorovanih prebivalcev.

Priporočamo