»Svet stranke je sprejel sklep, da se stranka DeSUS poveže s stranko LIDE z namenom skupnega nastopa na volitvah v državni zbor za prihajajoči mandat,« je po torkovem zasedanju izvršnega odbora in sveta stranke povedal predsednik DeSUS Ljubo Jasnič. »Oblikovali bomo enotno kandidatno listo kadrov DeSUS in LIDE. Stranki bosta nastopili vsaka s svojim emblemom in imenom, skupaj pa bomo določili naziv enotne kandidatne liste,« je še pojasnil prvak stranke upokojencev. Dogovor o predvolilnem sodelovanju z DeSUS morajo potrditi še organi stranke LIDE, ki jo vodi predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
To naj bi se zgodilo konec tedna. Po pričakovanjih bi nato stranki prihodnji teden podpisali sporazum o skupnem nastopu na aprilskih parlamentarnih volitvah.
Vsaka od strank bo imela 44 kandidatov
»Potekajo pogovori z različnimi strankami, tudi z DeSUS. Našli smo neko skupno besedo, ampak to je zaenkrat pismo o nameri, ki ga oni obravnavajo in ki ga bomo morali obravnavati tudi mi v naših organih stranke,« je Zorčič v torek ocenil dogajanje za Večer. Jasnič je medtem še dejal, da je bil predlog o skupni kandidatni listi z LIDE na seji sveta stranke sprejet soglasno. Vsaka izmed strank naj bi imela 44 kandidatov; o tem naj bi se uskladili na skupni seji vodstev strank.
Prvaka strank ne izključujeta niti morebitnega nadaljnjega povezovanja. Pri DeSUS naj bi se že sestali s Socialnimi demokrati, izključujejo pa povezovanje s strankami koalicije. V povezavi z LIDE je bil predvsem govor o povezovanju z Golobovim Gibanjem Svoboda, ki programa še nima, je pa po javnomnenjskih raziskavah z meteorsko hitrostjo na lestvicah priljubljenosti že prehitelo stranko SDS. Robert Golob se sicer po zadnjih informacijah vse bolj nagiba k temu, da se bo na aprilske volitve podal samostojno, s svojo listo kandidatov.
Misija volilni prag
Spomnimo, da se nova stranka Liberalnih demokratov glede na vsebino statuta predstavlja kot stranka povezovalka, saj predvideva predsedstvo treh predsednikov. Na kongresu stranke so sicer izvolili le enega, pobudnika nastanka LIDE Igorja Zorčiča. Morebitni tretji člen bi bil glede na politično matematiko za stranko upokojencev in liberalcev več kot dobrodošel, saj zadnje javnomnenjske raziskave jasno kažejo, da sta tako DeSUS kot LIDE na volitvah brez povezovanja daleč od štiriodstotnega volilnega praga in preboja v državni zbor. Zadnje meritve razpoloženja volilcev namreč pri LIDE kažejo zgolj 1,4-odstotno podporo, v primeru DeSUS pa je ta nazadnje padla celo pod odstotek, kar je daleč od skoraj petodstotne podpore na volitvah leta 2018.
Ob robu povezovanja in reševanja stranke DeSUS, ki je strmoglavila na javnomnenjskih lestvicah, ko so se najprej odločili za sodelovanje z Janezom Janšo, potem pa izstopili iz koalicije, čemur je sledila serija razprtij med poslanci in vodstvom stranke, smo o razlogih za zaton DeSUS povprašali še člane poslanske skupine. »Nisem več član stranke, zato se mi ne zdi korektno komentirati sedanje situacije,« je sprva dejal poslanec Branko Simonovič, nato pa ocenil, da je stranka izpolnjevala programske točke tako v koaliciji z Marjanom Šarcem kot koaliciji z Janezom Janšo, še največ pa da ima pokazati ravno iz sedanjega obdobja, ko so uradno v poziciji zmerne opozicije.
»Kar je bilo narejeno, v stranki niso znali izkoristiti,« je komentiral Simonovič, pri čemer je poudaril sprejetje zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v zdravstvo in zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot ključne za zaton vidi številne menjave na predsedniškem stolčku stranke, ki ji na prihajajočih volitvah sicer privošči vstop v DZ, a meni, da je za to zelo malo možnosti. S takšno oceno se strinja tudi Franc Jurša, ki pravi, da se v času bolniške odsotnosti v delo stranke ne vključuje, zaradi česar njene trenutne pozicije ne želi komentirati. »Že pred začetkom tega mandata sem se odločil, da je čas, da zaključim svojo politično pot. Koliko sem bil uspešen ali neuspešen, naj sodijo posamezniki,« je konec svoje politične kariere napovedal Jurša. Tudi Simonovič pravi, da bo po izstopu iz stranke, katere član je bil od sredine devetdesetih let, dobro premislil o tem, kje in ali sploh nadaljevati delo v politiki.
