»Naša naloga je pripraviti strokovno optimalno rešitev v dobrobit občank in občanov. Če se bodo odločili drugače, bomo to odločitev sprejeli in spoštovali,« za Dnevnik odgovarja Vito Martinčič. Je direktor Snage Maribor in hčerinske družbe EIOM, ki so jo letos ustanovili skupaj z Energetiko Maribor z namenom izpeljave zgraditve mariborske sežigalnice komunalnih odpadkov.
EIOM je februarja oddal vlogo na razpis ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) za izbor koncesionarjev za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Še preden bi ministrstvo, ki ga vodi Bojan Kumer, sporočilo, ali je vloga ustrezna, je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič sklenil slediti vzoru ljubljanskega kolega Zorana Jankovića. Ta teden je napovedal posvetovalni referendum o gradnji objekta za termično obdelavo odpadkov. Ustrezen odlok je že v pripravi, mestne svetnice in svetniki naj bi ga obravnavali na aprilski seji.
V mestnem svetu vlada nejasna politična prelomnica, po kateri je mogoče razmejiti podpornike in nasprotnike projekta. Temu primerna je bila razprava na februarski seji mestnega sveta, na kateri so se svetnice in svetniki seznanili s prijavo na razpis MOPE.
V županovi Listi Arsenovič za Maribor projekt podpirajo in poudarjajo, da gre za strokovno vprašanje. V svetniški skupini Gibanja Svoboda so glede sežigalnice neenotni. Medtem ko je vodja svetniške skupine Svobode Davorka Pregl terjala, naj se odločitev prepusti stroki, je njena svetniška kolegica Karin Jurše trdila, da sežigalnica ne sodi v Maribor.
Mariborska občina je pismo o nameri za zgraditev sežigalnice podpisala še v času župana Franca Kanglerja. Takrat je tudi zagotovila zemljišče v degradiranem delu mesta v neposredni bližini Snagine sortirnice odpadkov ob Tržaški cesti. Tam je sprva nameravala graditi toplarno, nakup zemljišč je občina preplačala za približno sedem milijonov evrov. Kangler je zdaj predsednik mestnega odbora SDS. V tej svetniški skupini ugotavljajo, da mora Maribor prevzeti odgovornost za lastne odpadke, vendar je treba preučiti vplive na okolje in zagotoviti ustrezen nadzor. »Dokler ne bomo dobili vseh utemeljenih obrazložitev, se o projektu ne bomo opredeljevali,« je napovedal svetnik SDS Milan Mikl.
V Listi kolesarjev in pešcev terjajo neodvisne strokovne analize vplivov na zdravje in okolje, predložitev alternativnih rešitev ter vključitev javnosti. Tudi Levica pričakuje največjo možno vključenost javnosti v projekt, svetnik Zdravko Luketič (NSi) pa je predlagal ustanovitev neodvisnega telesa, ki bi bdelo nad projektom. O ekonomski in okoljski utemeljenosti gradnje sežigalnice ter ustreznosti lokacije vztrajno dvomi Lista za pravičnost in razvoj. Njen prvak Stojan Auer je že pred časom napovedal referendum. Župan ga je v zvezi s tem že večkrat ošvrknil s pripombo, da je bila leta 2010, ko je Auer kandidiral za župana, gradnja sežigalnice ena od osrednjih točk njegovega programa.
Martinčič: Prevetrenost je dobra
Martinčič v zvezi s pomisleki odgovarja, da so naprave za energijsko izrabo odpadkov pod najstrožjim nadzorom. Poudarja, da bodo morali pridobiti vsa potrebna dovoljenja, vključno z gradbenim in okoljevarstvenim, kar zajema presojo vplivov na okolje ter sodelovanje javnosti in strokovnih institucij. Ob tem spomni, da je predlagano lokacijo kot najprimernejšo potrdila študija Zavoda za urbanizem Maribor iz marca 2021.
»Za prijavo na državni razpis za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov smo morali predhodno pridobiti več strokovnih študij in elaboratov, ki so jih za nas pripravile neodvisne institucije,« poudarja direktor podjetja EIOM. Med ključnimi dokumenti so študija izvedljivosti projekta, elaborat o projektiranih mejnih emisijah onesnaževal v okolje, elaborat o projektirani energijski učinkovitosti ter elaborat o osnovnih značilnostih lokacije, ki obravnava tudi prevetrenost območja. Slednjega je pripravilo podjetje Ipsum. Kakšne razmere ugotavlja?
»Povprečna hitrost vetra je1,8 metra na sekundo, delež brezvetrja na območju pa znaša le 0,4 odstotka,« pojasnjuje Martinčič. Dodaja, da na predvideni lokaciji skoraj ni obdobij brezvetrja, območje je dobro prevetreno, z zadostnimi zračnimi tokovi, ki omogočajo učinkovito razprševanje onesnaževal. »Na podlagi teh rezultatov je območje mogoče oceniti kot dobro prevetreno, saj prevladujejo ugodni vetrovni pogoji in zadostna pogostost zračnih tokov.«
Načrt MOPE je spodletel
Sežigalnica naj bi v prvi vrsti odgovorila na vprašanje, kaj storiti s tistim delom gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih ni več mogoče reciklirati. Slovenski regijski centri za ravnanje z odpadki danes več kot tri četrtine teh odpadkov izvozijo na sežig v tujino. Do leta 2023 je bila glavna izvozna destinacija Madžarska, nato je ta država ustavila prevzem, s čimer je slovenske regijske centre spravila v hudo zagato. Odpadki se kopičijo, deponije so občasno prepolne, gorljiva frakcija je marsikje neprimerno skladiščena, izvozne cene naraščajo. MOPE je lani s centraliziranim razpisom skušalo poenostaviti in poceniti prevzem, odvoz in sežig komunalnih odpadkov v tujini. Načrt je spodletel; iz tujine ni prispela niti ena ponudba, slovenski ponudniki pa so ponudili občutno previsoke cene.
Snaga Maribor je edino komunalno podjetje v Sloveniji, ki nima svoje deponije in je v celoti odvisno od zunanjih prevzemnikov. Za sežigalnico naj bi letno zagotovila okoli 14.000 ton odpadkov, do 36.000 ton bi jih pripeljali iz drugih regijskih centrov za ravnanje z odpadki na območju vzhodne Slovenije.
Energijsko izrabo odpadkov bi potrebovali že zdavnaj
V zvezi s pomisleki o okoljski sprejemljivosti sežigalnice poudarja, da bo uporabljena najsodobnejša tehnologija in da je Maribor dobro prevetren. »Sisteme za energijsko izrabo odpadkov danes vidimo v številnih mestnih središčih in neprimerno manj obremenjujejo okolje kot razpršena individualna kurišča in kotlovnice, ki jih je v Mariboru na tisoče,« izpostavi Hebar. »Naš objekt bi poleg toplote proizvajal tudi električno energijo, kar bi dodatno prispevalo k trajnostni energetski bilanci mesta.«
Kdaj bi lahko začeli sežigati?
Kaj pravi o napovedanem referendumu? »Ne vem, kakšno bo referendumsko vprašanje, zato tega ne morem komentirati,« za Dnevnik odgovarja Hebar. »Energijsko izrabo odpadkov v Mariboru in v Sloveniji bi potrebovali že zdavnaj, ne šele čez nekaj let. Ta časovni pritisk se povečuje tako rekoč iz dneva v dan, če zgolj pomislimo na krizno zaostrovanje razmer na področju fosilnih energentov.« Projekt je trenutno v postopku pridobivanja odločbe MOPE na predloženo okoljsko poročilo v okviru celovite presoje vplivov na okolje. Če bo ministrstvo prižgalo zeleno luč, sledi javna razgrnitev projekta. Kdaj bi lahko sežigalnica začela obratovati? »Razpis MOPE določa, da ima koncesionar po podpisu koncesijske pogodbe sedem let časa za vzpostavitev obratovanja,« odgovarja direktor Martinčič.
