Petkovo sporočilo za javnost po dopisni seji vlade je omenjalo številne vsebinske podrobnosti predloga zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki je bil poslan v obravnavo in sprejetje državnemu zboru po rednem zakonodajnem postopku. Šele pregled besedila zakonskega predloga pa je razkril, da zakon vzpostavlja mehanizem za finančno podporo dobaviteljem električne energije.
Vlada Roberta Goloba bi jim s proračunskimi sredstvi tudi za nazaj pokrila stroške, ki so jih ustvarili v poslovnem odnosu z odjemalci s sončno elektrarno v shemi neto merjenja. Predlog določa, da so dobavitelji do nadomestila upravičeni za obdobje od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030.
SD: Smernice so etično, finančno in zakonsko sporne
Uvedba nadomestila je očiten solo projekt Gibanja Svoboda, saj koalicijski partnerici tej zamišljeni rešitvi nasprotujeta. »Čeprav predlog zakona prinaša nekatere dobre rešitve, v poslanski skupini ne podpiramo rešitve, po kateri bi se stroški dobaviteljev do lastnikov sončnih elektrarn v shemi neto meritev krili iz javnih sredstev,« je sporočila Levica. »Zeleni prehod terja tudi solidarno prenašanje bremen. Da država subvencionira shemo, ki je bila ukinjena, medtem ko se številni še vedno spopadajo z energetsko revščino, se nam ne zdi sprejemljivo. Zakon za nas na tej točki ni usklajen.«
»Predlagane smernice so napačne in jih ne podpiramo,« so Dnevniku sporočili Socialni demokrati. »Po našem mnenju so etično, finančno in zakonsko sporne: poleg ohranjanja privilegijev bogate manjšine uporabnikov bi predlog pomenil tudi nesorazmerno obremenitev javnofinančne blagajne, hkrati bi zaradi zelo verjetnega kršenja pravil evropske komisije o državni pomoči Slovenijo izpostavil visokemu tveganju tožbe in posledično finančne kazni iz Bruslja.« Dobaviteljem električne energije je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) sprva hotelo pomagati že v prvotni verziji zakona, ki je bil v javni obravnavi februarja letos. Letne stroške nadomestila je MOPE tedaj ocenil na okoli 18 milijonov evrov. Zdaj je predviden letni strošek MOPE povečal za tri milijone, na 21 milijonov evrov.
Dnevnik je tedaj izpostavil, da si vlada s predlaganim zakonom prizadeva vzpostaviti razmere, v katerih bi lastniki (premočnih) sončnih elektrarn tudi v prihodnje uživali pozitivne učinke neto meritev, negativne finančne posledice za dobavitelje pa bi prevalila na vsa druga gospodinjstva, ki sončnih elektrarn nimajo. Slednja bi morala v petletnem obdobju plačati okoli 100 milijonov evrov.
Agencija opozarjala na nepravičnost nadomestila
Agencija za energijo je nasprotovala nadomestilu. »Še posebej sporno je, da naj bi se morebitne izgube dobaviteljev pokrivale iz prispevka za obnovljive vire energije; to je sporno tako zaradi narave prispevka, ki ne bi smel biti namenjen temu, temveč naložbam v OVE, kot tudi glede na to, da ga plačujejo odjemalci, ki teh odstopanj ne povzročajo,« je tedaj sporočila direktorica agencije Duška Godina. »To ni prav,« je svoje stališče glede zamišljene rešitve tudi včeraj na kratko ubesedila Godinova in dodala, da se bo agencija do predloga zakona podrobneje opredelila med obravnavo v državnem zboru.
Sporni členi so bili – po koalicijskem usklajevanju – junija izbrisani iz predloga zakona. Zdaj se je nadomestilo vrnilo v zakon na dopisni seji, na drugem mestu in v drugačni obliki. Tudi po tem scenariju bi stroške, ki jih dobavitelji ustvarjajo v poslovnem odnosu z odjemalci s sončno elektrarno v shemi neto merjenja, morali poplačati odjemalci brez sončnih elektrarn. Sredstva se bodo namreč zagotavljala iz sredstev za podpore, zbranih s prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
»Odjemalci, vključeni v sistem letnega netiranja, so z investicijami v samooskrbne sončne elektrarne pomembno prispevali – in še prispevajo – k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev Slovenije in posledično EU,« predlagano zakonsko rešitev zagovarja MOPE. »Glede na navedeno ne bi smeli nositi bremen dobaviteljev, ki izhajajo iz spremenjenih razmer na trgu.«
Dobavitelji v škarjah sistema neto meritev
Spomnimo: Slovenija je shemo neto merjenja uvedla leta 2016. Dobavitelji so bili sprva zelo zainteresirani za sklepanje takšnih pogodb, saj so tako prišli do poceni elektrike, presežke pa so nazadnje prevzeli celo brezplačno. Slovenska shema pa je imela – v primerjavi z avstrijsko ali nemško – pomembno slabost. Dopuščala je gradnjo preveč zmogljivih elektrarn in obenem jamčila prevzem presežkov proizvedene električne energije. Elektro Celje je leta 2023 ocenilo, da je približno 70 odstotkov samooskrbnih sončnih elektrarn predimenzioniranih.
»Poenostavljeno povedano: energija, proizvedena v fotonapetostnih napravah, ima v sončnih dneh vedno manjšo vrednost (saj je teh naprav vedno več), medtem ko je vrednost energije, ki jo morajo dobavitelji zagotoviti za dobavo tem odjemalcem (ko sonce ne sije), vedno večja,« v predlogu zakona ugotavlja MOPE. »Te 'škarje' se pospešeno razpirajo in dobaviteljem pri oskrbi odjemalcev v sistemu neto meritev povzročajo vse večje težave.«
