Po njegovih besedah so dobro zasnovana trajnostna mesta rezultat zahtevnega usklajevanja različnih ciljev. »Če želimo ustvariti mesto, ki je hkrati dostopno, zeleno, kakovostno za življenje in cenovno dosegljivo, postane to zelo zahtevna naloga. Nekje moramo najti ravnotežje,« je pojasnil David Sim. Pri tem ima pomembno vlogo tudi regulacija, ki mora biti dovolj premišljena in ne preveč poenostavljena.
Zelenice in parkirni prostori
Pri projektih je ključno celostno razmišljanje in prilagajanje konkretnemu prostoru. »Ne obstaja ena sama rešitev, obstaja več poti. To pomeni tudi bolj fleksibilna pravila in več prostora za presojo,« je poudaril David Sim. V središču mesta blizu javnega prevoza je tako smiselno zmanjševati število parkirnih prostorov in več prostora nameniti zelenju, medtem ko so razmere na obrobju drugačne. Prav razmerje med zelenimi površinami in parkiranjem je pogost izziv, pri katerem je potrebno sklepanje kompromisov. »V Londonu ni več zahtev za parkiranje. Drugje pa jih prilagajajo glede na lokacijo,« je pojasnil. Po njegovem mnenju je parkiranje ena najbolj očitnih stvari, ki se jo lahko prilagodi: »Ne gre za to, da ga ukinemo, ampak da spremenimo način, kako ga načrtujemo.«
Kot primer je navedel nordijske države, kjer parkiranje pogosto umeščajo v ločene objekte nad tlemi, ki jih je mogoče pozneje preoblikovati. Podzemna parkirišča so medtem po njegovih besedah dražja, težko prilagodljiva in pogosto tudi okoljsko problematična. »Obstajajo tudi drugačni pristopi. Na Škotskem so primeri, kjer lahko prebivalci podpišejo, da ne bodo imeli avtomobila, in v takšnih projektih parkirišč sploh ni. Za mnoge je to privlačna možnost, ker ne želijo vsi imeti avta,« je David Sim opisal primer.
Poleg tega je navedel, da lahko tudi zelenje razumemo širše: »Lahko ga razumemo tridimenzionalno, ne le kot površino. Zelene strehe, zelene stene, več plasti vegetacije.«
Nižja in kompaktna mestna struktura
Pomembna vidika ostajata tudi ekonomija in kakovost bivanja. Ena od navideznih rešitev za več zelenja je gradnja visokih stavb, a je Sim opozoril, da imajo številne slabosti. »Stolpnice prinašajo številne težave, recimo dražje so za gradnjo, zahtevnejše za vzdrževanje, vplivajo na podtalnico in imajo tudi socialne posledice,« je naštel.
Ob tem je dodal, da je stik z okolico v takšni stavbi slabši, saj je »manjša verjetnost, da poznaš sosede, potrebuješ več časa, da prideš dol, skozi okno ne vidiš dobro dogajanja na ulici«. Kot je navedel David Sim, več raziskav kaže, da je za življenje ljudi pogosto primernejša nižja in bolj kompaktna mestna struktura, ki ima približno od štiri do šest nadstropij: »Človek je družbeno bitje. Fizično okolje lahko spodbuja družbeno življenje ali pa ga zavira. Zato je pomembno, kako oblikujemo prostor.« Kot je pojasnil, tradicionalno evropsko mesto temelji prav na tem »z aktivnim pritličjem, mešanimi funkcijami in jasno oblikovanimi ulicami«.
