V Dnevniku smo že poročali, da ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda Dunaj v prihodnjem študijskem letu ne bo več vpisovala v študijske programe psihologije in psihoterapevtske znanosti v slovenskem jeziku. Odločitev je prišla z matične univerze v Avstriji, njene posledice pa niso zadele le bodočih študentov. Med tistimi, ki so že vključeni v specialistične programe psihoterapije, se je namreč odprlo vprašanje njihovega statusa in nadaljevanja izobraževanja, saj se izobraževalni programi nenadoma povezujejo z Inštitutom SFU Ljubljana in ne več z Univerzo Sigmunda Freuda Dunaj – podružnico Ljubljana.
Prav ob teh spremembah so namreč nekateri udeleženci začeli opozarjati na pogodbe, ki so jih podpisali ob vpisu. Te niso bile sklenjene z inštitutom, temveč z Univerzo Sigmunda Freuda Dunaj – podružnico Ljubljana. Program je bil v pogodbi imenovan specialistični študij, udeleženci pa študenti. Zato so razumeli, da se izobražujejo v okviru univerzitetne podružnice. Zdaj pa se jim nenadoma pojasnjuje, da nikoli ni šlo za formalni univerzitetni študij, temveč za neformalni specialistični program psihoterapije oziroma izobraževanje, ki ga SFU ne enači z akademskim študijem. Prav pogodba, ki smo jo pridobili, je zato ključni dokument v tej zgodbi. V njej kot izvajalec res ne nastopa inštitut, temveč Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Pogodba je naslovljena kot »pogodba o specialističnem študiju«, podpisuje jo direktor SFU Ljubljana, udeleženca pa dosledno imenuje študent oziroma študentka.
Pogodba z univerzitetno podružnico
V prvi določbi pogodbe piše, da SFU Ljubljana izvaja »štiriletni specialistični študij«. V nadaljevanju pogodba ureja pravice in obveznosti pri »vpisu, organizaciji, izvajanju in udeležbi pri specialističnem študiju«. Govori o študijskem redu, izpitih, literaturi, praksi, študijskem programu in študijskih obveznostih. Tudi obveznosti SFU Ljubljana so zapisane v jeziku, ki ga bralec povezuje s študijem. Ustanova se zavezuje, da bo izobraževanje zagotovila z učitelji z ustreznim znanjem in izkušnjami, študente pa obveščala o urniku, izpitih, potrebni literaturi in možnostih opravljanja prakse. Za udeležence je zato ključno vprašanje, ali je bilo ob podpisu pogodbe dovolj jasno, da ta specialistični program po pojasnilih SFU ni bil del formalnega visokošolskega študija. Pogodba namreč uporablja izrazoslovje univerzitetnega študija, SFU pa poudarja, da je šlo za neformalni specialistični program.
SFU: Beseda študij še ne pomeni akademskega študija
Na SFU Ljubljana zavračajo razlago, da bi bila uporaba izrazov »specialistični študij«, »študij« in »študent« v nasprotju z njihovimi pojasnili o neformalni naravi programa. Njihovo stališče je, da izraz »specialistični študij« sam po sebi še ne pomeni formalnega univerzitetnega oziroma akademskega študija. Drugače povedano: SFU ne zanika, da pogodba govori o študiju in študentih. Trdi pa, da sta bila ta izraza uporabljena opisno – za udeležence v izobraževalnem procesu – in ne kot oznaka za akreditirani visokošolski program. Kot so zapisali, izraz »specialistični študij« v slovenskem pravnem redu ni zakonsko opredeljen niti rezerviran samo za formalne akademske programe.
Zato na SFU Ljubljana menijo, da razhajanja med pogodbo in njihovimi pojasnili ni. Pogodba po njihovem mnenju ni edini dokument, iz katerega je bilo mogoče razumeti naravo programa, saj jo je treba brati skupaj z razpisnimi pogoji, informacijami na spletni strani in gradivi z informativnih dni. Tam naj bi bilo po njihovih pojasnilih navedeno, da gre za neformalni študij oziroma da udeleženci ob zaključku pridobijo neakademsko listino. Tako ostajata dve razlagi istega položaja: udeleženci opozarjajo, da so pogodbo podpisali z univerzitetno podružnico in da jih je ta imenovala študente specialističnega študija, SFU pa odgovarja, da je bila neformalna narava programa pojasnjena v drugih gradivih in da uporabljeni izrazi sami po sebi niso pomenili akreditiranega visokošolskega študija.