Dvanajstega maja pred štirimi leti je ob osmi uri zjutraj prebivalce Kočevja prestrašil glasen pok, ki sta mu sledila oblak dima in ogenj. Takrat je prišlo do eksplozije, v kateri je življenje izgubilo sedem moških. Med njimi so bili trije državljani Slovenije, državljan Makedonije in dva državljana Bosne in Hercegovine. Kot smo razkrili v Dnevniku, je do tragične eksplozije v kočevskem Melaminu vodila vrsta napak; storili so jih tako delavci, ki so delali z nevarnimi snovmi, kot odgovorni, ki niso v celoti spoštovali predpisov. Do tragične zamenjave snovi najverjetneje ne bi prišlo, če bi delavec, zadolžen za pretakanje snovi, upošteval rezultate hitrega testa, s katerim je preverjal sestavo snovi, in če mu nadrejeni kljub napačnim rezultatom testiranja ne bi naročil, naj začne pretakati.
Zaradi nesreče so ovadili štiri osebe, med njimi direktorja podjetja, ki ni ustrezno določil odgovornosti posameznih oseb in ni poskrbel za ustreznost dokumentacije, direktorja kemične industrije, ki ni zagotovil ustreznega vodenja delovnih procesov, vodjo proizvodnje, ki zaposlenega pred nesrečo ni opozoril na napake, in varnostnega inženirja, ki ni poskrbel za ustrezno varnostno usposabljanje delavcev. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam pojasnili, da je zadeva še vedno v fazi preiskave. »Gre za obsežno zadevo in večje število prič, katerih zaslišanja trenutno potekajo,« so zapisali.
Okrepili so varnostne protokole
So pa v Melaminu kmalu po nesreči začeli sanacijo tovarne in proizvodnega dela, ki je bil v eksploziji najhuje poškodovan. »Sanacija po izrednem dogodku iz leta 2022 je zaključena, podjetje pa danes posluje stabilno. Proizvodnja poteka kontinuirano, pri čemer smo po postopnem ponovnem zagonu kapacitet v letu 2024 in 2025 danes na ravni približno 90 odstotkov obsega proizvodnje. Na obstoječi lokaciji redno izvajamo vzdrževalna dela in tehnološke posodobitve, ki so usmerjene predvsem v zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja ter skladnosti z zakonodajo,« so pojasnili v Melaminu.
Po nesreči so v podjetju tudi dodano okrepili varnostne protokole in nadzorne mehanizme ter uvedli tehnološke rešitve, ki naj bi zmanjševale tveganja pri ravnanju s surovinami. A spomnimo, kljub spremenjenim varnostnim protokolom se je v Melaminu lani poleti zopet zgodila delovna nesreča, v kateri se je poškodoval zaposleni.
So pa posebno pozornost zdaj namenili avtomatizaciji, dodatnemu preverjanju vhodnih surovin in optimizaciji procesov z vidika varnosti in vplivov na okolje. »Hkrati nadaljujemo razvojno usmeritev v bolj trajnostne produkte, med drugim biopolimere na osnovi sladkorjev in aminov, ki bodo postopoma nadomestili opuščeno proizvodnjo epiklorhidrinskih smol (PAE). Proizvodnje, ki za delovanje uporablja epiklorhidrin, ne izvajamo več in je tudi v prihodnje na obstoječi lokaciji ne bomo uvedli,« so dodali.
Podjetje toži svojce umrlega
Bližnji prebivalci tovarne Melamin so kmalu po nesreči pozvali k selitvi nevarnega dela proizvodnje na nadomestno lokacijo, a se napovedi še vedno niso uresničile. »Načrti glede morebitne selitve proizvodnje ostajajo v fazi usklajevanja na državni ravni. Umestitev nove lokacije je možna v okviru sprememb državnega prostorskega načrta (DPN), kar je kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva aktivno vlogo države. Pogovori v tej smeri potekajo predvsem z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter v sodelovanju z občino Kočevje. V tem trenutku časovnega okvira ali konkretnih odločitev glede selitve še ni mogoče opredeliti,« so pojasnili v tovarni.
Je pa svojce umrlih lani presenetila odločitev podjetja, da bo tožilo družino umrlega v delovni nesreči. Od nje tako zahtevajo 60.000 evrov, podrobnosti tožbe pa niso želeli komentirati. Za tožbo so se odločili tudi svojci, ki od podjetja zahtevajo 149.000 evrov in opravičilo, saj menijo, da gre pri tožbi Melamina za povračilne ukrepe delodajalca. Po naših informacijah so sicer družine umrlih prejele okoli 20.000 evrov odškodnine, pri čemer so vsi opozorili na slab odnos podjetja.
V Melaminu te navedbe zavračajo. »Podjetje je po nesreči vzpostavilo ustrezne komunikacijske in podporne kanale ter v okviru svojih pristojnosti in možnosti sodelovalo z vsemi vpletenimi deležniki in pristojnimi institucijami. Z družinami smo bili v stiku, kjer je bilo to mogoče, vsa vprašanja, povezana z odškodninskimi ali drugimi postopki, pa se obravnavajo v okviru pristojnih institucij,« so zapisali.