Toda vse štiri javne natečaje bodo po uveljavitvi novele zakona o javnih uslužbencih ustavili in jih objavili na novo, kajti vlada z njo ukinja uradniški svet. Cigler Kralj bo tako postal kralj razveljavljenih razpisov. V dveh mesecih jih bo, kot kaže, ustavil kar pet.
Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost naj bi na jutrišnji nujni seji na zahtevo poslancev opozicijske Svobode razpravljal o razlogih za razveljavljeni razpis za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov, ki je dvignil veliko prahu, saj se je minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj za razveljavitev razpisa odločil le dve uri pred iztekom roka za oddajo prijav nanj. Večtedensko delo številnih raziskovalcev je tako šlo v nič. Podrobnejša pojasnila v zvezi s tem naj bi poslanke in poslanci dobili na jutrišnji nujni seji matičnega odbora. Če se jih bo sploh zbralo dovolj, da bodo sklepčni.
Pričakovati je, da bo ministrstvo za kmetijstvo (MKM) v kratkem ustavilo še štiri javne razpise, tokrat kadrovske. Ministru Ciglerju Kralju se je namreč tako mudilo, da je dal že na ustanovni seji nove vlade 4. junija zvečer poleg generalnega sekretarja MKM razrešiti tudi vse tri generalne direktorje direktoratov. Takoj jih je nadomestil z začasnimi direktorji oziroma z začasnim generalnim sekretarjem, nekaj dni kasneje pa je dal prek uradniškega sveta objaviti javne razpise za zasedbo teh visokih položajev na MKM.
Podobno sta storila še dva ministra iz političnega trojčka NSi-SLS-Fokus, ki je nastal pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter ustanovna članica Fokusa, je prek uradniškega sveta objavila dva javna natečaja – za generalnega direktorja direktorata za kohezijo in za generalnega sekretarja ministrstva. Dva posebna natečaja je dal objaviti tudi Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko, ki je hkrati prvak NSi. Prek posebne natečajne komisije uradniškega sveta potekata izbiri primernih kandidatov za generalnega sekretarja ministrstva in direktorja direkcije za infrastrukturo, ki je njegov organ v sestavi.
Svoboda je znova potegnila ročno zavoro
Rok za prijavo za zasedbo razpisanih visokih uradniških položajev je v vseh osmih primerih že potekel, toda o primernosti kandidatov po vsej verjetnosti ne bodo presojale posebne natečajne komisije uradniškega sveta, saj Janševa vlada s predlagano novelo zakona o javnih uslužbencih uradniški svet ukinja. Zakonski predlog je v parlamentarni postopek vložila 7. julija. S sprejetjem se ji tako mudi, da je koalicijska večina na ponedeljkovi seji kolegija predsednika državnega zbora odločila, da ga bodo obravnavali po skrajšanem postopku.
Včeraj bi moral o tem zakonskem predlogu odločati parlamentarni odbor za notranje zadeve in javno upravo, vendar so obravnavo te točke takoj prekinili in jo bodo nadaljevali, ko bo državni zbor ponovno odločil o sklepu, da zakon obravnavajo po skrajšanem postopku. To je namreč (enako kot nedavno v zvezi s predlagano novelo zakona o veterinarstvu) včeraj pisno zahtevala poslanska skupina Svobode. Dvomov, da bo zakon kljub temu kmalu dobil zadostno podporo v parlamentu, tudi predlagana ukinitev uradniškega sveta, in da bo začel veljati že dan po objavi v uradnem listu, ko naj bi uradniškemu svetu tudi potekel mandat, pa skoraj ni.
Osem javnih razpisov bodo ponovili
In kaj to pomeni za omenjenih osem javnih natečajev, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele zakona o javnih uslužbencih? Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZ) smo vprašali, ali bo izbirne postopke za zasedbo naštetih najvišjih uradniških položajev dokončal uradniški svet, ki jih je začel, ali pa bo o tem odločal funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren, torej minister. »Vsi posebni javni natečaji, začeti pred uveljavitvijo novele zakona o javnih uslužbencih, se v skladu z njenimi prehodnimi določbami ustavijo in ponovno objavijo najpozneje v petnajstih dneh po uveljavitvi novele,« so odgovorili.
To seveda velja tudi za posebne javne natečaje za zasedbo položajev na ministrstvu za kmetijstvo. Po podatkih, ki nam jih je posredovala služba za odnose z javnostmi MNZ, so na razpis za generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo prispele tri prijave, za generalnega direktorja direktorata za hrano in ribištvo ter za generalnega sekretarja MKM po dve, zgolj ena pa za položaj generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo.
Kaj bo pretehtalo – strankarska izkaznica ali strokovnost?
Te prijave bodo, če bodo uradniški svet ukinili, torej vrgli v smeti in objavili nov razpis. To bo hkrati test, kaj bo v prihodnje ključno pri imenovanju generalnih sekretarjev, generalnih direktorjev na ministrstvih, direktorjev organa v sestavi … Bo to strankarska izkaznica ali strokovna usposobljenost in primernost?
Vsi trije trenutni vršilci dolžnosti generalnih direktorjev na MKM, ki jih je na te položaje 4. junija imenovala Janševa vlada, imajo strankarsko značko trojčka NSi-SLS-Fokus. V. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Andrej Hafner ter v. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo Simon Resman sta vidna člana NSi (Resman je predsednik njenega občinskega odbora v Radovljici), medtem ko je v. d. generalne direktorice direktorata za hrano in ribištvo Suzana Lara Krause podpredsednica SLS.
ZPS: Predlagane rešitve pomenijo znižanje standardov
Zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora je do predlagane ukinitve uradniškega sveta zelo kritična. »Predlog zakona ohranja institut posebne natečajne komisije za presojo strokovne usposobljenosti najvišjih položajnih uradnikov, vendar se njena ureditev z vidika imenovanja, sestave in delovanja pomembno razlikuje od veljavne ureditve. Predlagane rešitve pomenijo znižanje standardov presoje strokovne usposobljenosti kandidatov za položaje, za katere mora veljati najvišja stopnja strokovnosti in neodvisnosti,« je v svojem mnenju med drugim izpostavila ZPS.
Državnozborski pravniki so tudi poudarili, da v skladu s predlagano ureditvijo posebno natečajno komisijo imenuje funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren, pri čemer pa niso določeni pogoji oziroma kompetence članov komisije, ki bodo presojali strokovno usposobljenost najvišjih položajnih uradnikov.