Objava podatkov o številu obravnav, ki jih opravijo posamezni zdravstveni delavci, je sprožila veliko razburjenja. Na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki jih je objavil na svoji spletni strani, se iz zdravniških vrst zgrinjajo očitki, da gre za nepopolne informacije, ki so zato lahko zavajajoče. Da iz podatkov niso razvidne vse okoliščine, ki vplivajo na število obravnav, drži. Vendar pa je že mogoče izluščiti, da se imena nosilcev zdravstvene dejavnosti, ki opravijo največ obravnav, iz meseca v mesec ponavljajo.
Tri mesece zapored največ obravnav pri isti zdravnici
Dnevnik je iz razpoložljivih podatkov za obdobje od lanskega decembra do marca poiskal dvajset družinskih zdravnikov, ki so v posameznem mesecu opravili največ storitev. Kaj razkriva primerjava podatkov? V prvih treh mesecih letos je največ obravnav opravila Maja Sendi Petek, ki dela pri koncesionarju Studio R. Tudi decembra je bila med izrazito storilnimi družinskimi zdravniki, in sicer na 55. mestu. Vse štiri mesece so bili med najbolj storilnimi še trije, in sicer Rok Tavčar iz Studia R, Blanka Jug iz ZD Šmarje pri Jelšah in Erna Sajovic Roglič, ki dela v okviru koncesije. Dvakrat do trikrat so se med zdravniki z največ obravnavami znašli Danica Pavlič Rotar (Galenia), Željko Pleša (Aristotel Krško), Zdenka Koželj Rekanovič (ZD Ravne na Koroškem), Alenka Kobal (ZD Žalec), Valerija Šaško (prek koncesije), Majda Mihelčič Ambrož (prek koncesije), Mila Saftić (Saftić d.o.o.) Stevan Đorđević (ZD Celje), Nadja Khalil Rot (Studio R), Tatjana Šučur (ZD Ljubljana), Franc Novak (prek koncesije), Božidar Groboljšek (ZD Sevnica), Tomaž Mušič (ZD Domžale), Tanja Petkovič (Promedico Plus), Tina Zadnikar Modrej (prek koncesije), Žiga Sotler (ZD Trbovlje), Bisera Chekovikj (ZD Maribor) in Zala Kumše Gale (ZD Ljubljana). Če povzamemo, kar dvaindvajset zdravnikov se je dvakrat ali večkrat pojavilo na seznamu družinskih zdravnikov, ki so opravili največ obravnav pacientov v mesecu.
Po potezi ZZZS so se najprej oglasili v sindikatu zdravnikov Fides in pozvali k umiku objave. Od ZZZS in ministrstva za zdravje pričakujejo tudi, da se bodo opravičili za objavo podatkov, ki so po besedah sindikata nepopolni in zavajajoči. Verodostojni bi bili šele ob opredelitvi standardov in normativov kot edinega merodajnega kriterija spremljanja kakovosti, menijo v Fidesu. V sindikatu, ki ga vodi Damjan Polh, so k opravičilu in umiku objave na twitterju pozvali ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, ki se je na dogajanje odzvala z opazko o »končno dostopni storilnosti v zdravstvu«. Da objavljeni podatki »podajajo nepopolno in izkrivljeno sliko«, menijo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Podatki ne vključujejo obsega zaposlitve in posebnosti v organizaciji dela, so naštevali v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović.
Bodo direktorji dobili boljše orodje?
Odzivi sicer niso enotni. Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar ugotavlja, da so lahko podatki o številu obravnav pomembni. »Evidentiranje storitev po nosilcih ni slab pristop. Res pa bo treba, preden bi podatke uporabili za kaj drugega kot za evidence, izpopolniti njihovo beleženje. Morda bo treba beležiti še kaj več kot danes, a smer je prava.« Sicer pa bi morali normativi, ki bi določili, koliko dela mora opraviti zdravnik, po sogovornikovi oceni v prihodnje odražati konkretne okoliščine v posamezni bolnišnici ali zdravstvenem domu. »Če nekje nabavijo nov diagnostični aparat, ki omogoča hitrejše delo, je treba temu prilagoditi tudi normative,« je ponazoril. Merila na ravni države, kot jih je uvajala modra knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, po njegovem niso primerna oblika. »Standarde in normative bi morali urejati veliko bolj dinamično. Ukvarjanje s produktivnostjo je ena temeljnih nalog menedžmenta v vsaki dejavnosti in tako bi moralo biti tudi v zdravstveni dejavnosti,« je prepričan Pintar.
Revizija računskega sodišča o vstopu zdravnikov na trg dela je pokazala, da so državne oblasti določanje primernega tempa v preteklosti prepuščale stanovskim organizacijam. Ministrstvo za zdravje ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na analizah dejanskih in možnih obremenitev zdravnikov, je razvidno iz leta 2021 objavljenega poročila. Namesto tega je pripravo zdravniških standardov in normativov prepustilo Zdravniški zbornici Slovenije in sindikatom, je izpostavila revizija. Ti so, kot je spomnila, standarde sprejeli leta 2011 v modri knjigi standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov. »Ministrstvo za zdravje pa jih je zaradi sočasnih stavk zdravnikov potrdilo, čeprav so bili pomanjkljivo pripravljeni in čeprav ni preučilo pričakovanih učinkov njihovega sprejetja na vzdržnost zdravstvenega sistema,« so zapisali na računskem sodišču. Opozorili so tudi, da nihče zares ne ugotavlja, koliko je efektivnih ur dela. »Podatki o tem, koliko je posamezni zdravnik dejansko aktiviran v zdravniški službi, ne obstajajo, poleg tega ni vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih,« so posledice dolgoletne pasivnosti povzeli na računskem sodišču.
