V Evropi se je v letu 2025 nadaljeval trend padanja števila prošenj za azil. Iz poročila evropske komisije, ki sicer ni namenjeno javnosti in je bilo zaupno posredovano državam EU, pridobil pa ga je nemški časopis Welt am Sonntag, izhaja, da je število prošenj za azil, ki so jih evidentirali organi EU, upadlo za 20 odstotkov. Od začetka januarja do sredine decembra lani so države članice prejele približno 780.200 vlog oziroma prošenj za azil. Trend upadanja se je nadaljeval tudi po letu 2024, ko so se številke po večletnem naraščanju prvič občutno znižale. V primerjavi z letom 2023 se je število prošenj za azil zmanjšalo za polovico.
Podobno sliko kot evropska statistika kažejo tudi podatki za Slovenijo. V letu 2025 je bilo obravnavanih 28.200 nedovoljenih vstopov v državo. »Število je manjše za 39 odstotkov v primerjavi z letom 2024, ko je bilo obravnavanih 46.217 nedovoljenih vstopov,« povedo v generalni policijski upravi. Upadlo je tudi število prošenj za azil. Če je leta 2023 prošnjo za azil v Sloveniji podalo 7261 posameznikov, jih je bilo leta 2024 5634, lani pa 4172. Manjša je tudi zasedenost azilnih domov, ki trenutno niso polno zasedeni.
Na prvi pogled bi bilo torej mogoče sklepati, da se je situacija umirila. A tudi v Sloveniji število prihodov ne pove vsega. »Sprejem je vsekakor bolj dostojen, kot je bil pred desetletjem, migracije pa zaradi tega potekajo bolj varno in urejeno. Ključna pri tem sta tudi boljša organiziranost in aktivnost samih beguncev, ki so dosegli hitrejši dostop do trga dela in s tem tudi večjo opolnomočenost ter vključenost v družbo. Prvič smo tako bili tudi priča spremembam tujske zakonodaje, ki ne krčijo, pač pa širijo določene pravice,« pravi Miha Blažič iz Ambasade Rog, vendar opozarja, da večina prosilcev za azil v Sloveniji še vedno preživi glavnino časa v deportacijskih postopkih in se pogosto sooča z večletnimi pravnimi in političnimi boji, preden so njihove prošnje sploh obravnavane.
Bodo migracije spet predvolilna tema?
Ker smo v volilnem letu in ker so migranti, prošnje za azil in nedovoljeni prehodi mej pogosto tarča nabiranja političnih točk, smo dr. Marinka Banjaca s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani vprašali, ali meni, da bodo migranti tudi letos tarča predvolilnih bojev. »Glede na turbulentno dogajanje, ki ga trenutno poganja predvsem imperialistična zunanjepolitična doktrina Trumpove administracije, je Evropska unija primarno orientirana na vse kaj drugega kot na migracije.
Sicer znotraj ZDA poteka brutalen boj proti priseljencem z neurejenim statusom, pa to ne vpliva tako močno na politične agende držav na stari celini. Hkrati to ne pomeni, da so povsem izginile z repertoarja evropskih desnih populistov,« pojasnjuje dr. Banjac. »Tudi v Sloveniji je podobna slika, ki se bo po mojem mnenju prelila tudi v obdobje predvolilne kampanje. Sporadično bo ta tematika obravnavana, pri čemer lahko domnevamo, da predvsem glede migrantske delovne sile iz Azije in tudi z Balkana – predvsem imam v mislih Kosovo in Albanijo – ki je v Sloveniji v zadnjem obdobju bolj prisotna.« Meni, da bo to tematiko skušala lansirati predvsem desnica s SDS na čelu. »Gre za železni narativni repertoar, ki desnemu populizmu omogoča, da pridobiva politično podporo prek nagovarjanja čustev volilcev,« še pravi.
Manj prihodov tako ne pomeni manj migracijskih vprašanj; pomeni le, da so ta danes manj v ospredju, a zato nič manj politična.