Čeprav se je obseg testiranja po februarskih vladnih sprostitvenih ukrepih bistveno zmanjšal, je tudi v obstoječih razmerah mogoče zaznati porast števila okužb s covidom. Krivulja epidemije se znova dviguje, s čimer sledi trendom v številnih evropskih državah (Avstrija, Nizozemska, Velika Britanja, Švica, Grčija, Nemčija ...). Še zlasti pri naših severnih sosedih je izrazito zaznaven učinek februarskega sproščanja ukrepov. Število na novo okuženih je v Avstriji visoko kot še nikoli v epidemiji covida, saj imajo več kot 50.000 primerov okužb na dan, v dunajskih bolnišnicah so sočasno dosegli rekordno število hospitaliziranih okuženih.
Slovenska rast je nekoliko zmernejša od avstrijske, a vsekakor ni neznatna. V petek so uradno potrdili 2225 okužb z virusom sars-cov-2, kar je 18 odstotkov več kot prejšnji četrtek. Delež pozitivnih PCR-testov je bil 17-odstoten, delež pozitivnih hitrih testov pa skoraj 20-odstoten.
Razlogi porasta so predvidljivi. Vlada je ukinila večino protikoronskih ukrepov, vključno s pogojem PCT, ukinila je karanteno po visoko rizičnem stiku in tudi brezplačno presejalno hitro testiranje.
V Sloveniji se povečuje delež omikronske podrazličice BA.2, ki je nekoliko bolj nalezljiva od BA.1. V vzorcih, ki jih je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sekvenciral med 19. in 25. februarjem, je bil delež podrazličice BA.2 že skoraj 20-odstoten.
Od 30.000 odmerkov cepiva Novavaxa so jih porabili deset
Sočasno se je povsem sploščila krivulja števila prebivalcev, ki so se vpisali na seznam cepljenih. Hitrost cepljenja se je v minulem mesecu upočasnila za dodatnih 75 odstotkov. Nazadnje se je v povprečju prvič cepilo manj kot 25 oseb na dan. Sredi januarja jih je bilo še več kot 500 na dan, maja lani več kot 11.000.
V slovenskem zdravstvu so si pospešek obetali z dobavo Novavaxovega cepiva v prepričanju, da bo nagovorilo tiste, ki so dvomili o varnosti vektorskih in mRNA-cepiv. Spada namreč med tako imenovana beljakovinska cepiva, ki se uporabljajo že več let in so se izkazala kot izredno varna. Slovenija je 1. marca prejela 30.000 odmerkov cepiva z uradnim imenom nuvaxovid. Zanimanje med necepljenimi se je izkazalo za porazno. Doslej se je s cepivom Novavaxa cepilo komaj deset oseb, izhaja iz javno dostopnih statistik NIJZ. Posvetovalna skupina za cepljenje svetuje Novavaxovo cepivo odraslim. Cepljenje poteka z dvema odmerkoma, med katerima je vsaj tritedenski razmik.
Sledil bo poletni in nato tudi jesenski val covida-19
Kako nezanimanje za cepljenje, še zlasti za cepivo Novavaxa, komentirajo na NIJZ in ministrstvu za zdravje? Kaj nameravajo ukreniti, da bi vendarle še nekoliko izboljšali precepljenost, vsaj med rizičnimi skupinam? Dnevnikova vprašanja so ostala neodgovorjena.
S 60-odstotnim deležem prebivalstva, cepljenega z najmanj enim odmerkom, smo pri repu držav EU in celo pod svetovnim povprečjem (64,5 odstotka). Slabšo precepljenost kot v Sloveniji so v EU dosegli le na Slovaškem, Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji. Prebivalstvo EU je v povprečju 75-odstotno cepljeno, 51,7 odstotka prebivalstva je prejelo tudi poživitveni odmerek. V Sloveniji ga je prejela manj kot tretjina.
Ob tem kaže ponovno opomniti, da cepljenje še zmeraj ponuja zelo visoko zaščito pred težjim potekom ali smrtjo. Iz slovenskih podatkov o cepilnem statusu hospitaliziranih oseb izhaja ugotovitev, da cepivo pri mlajših od 65 let ponuja skoraj 80-odstotno, pri starejših od 65 let pa več kot 85-odstotno zaščito. Necepljena oseba, ki je starejša od 65 let, ima več kot 23-krat višje tveganje hospitalizacije zaradi akutne okužbe dihal kot enako stara oseba, ki je cepljena s poživitvenim odmerkom. Nemški strokovnjaki medtem opozarjajo, da se lansko poletje, ko okužb praktično ni bilo, letos ne bo ponovilo. »To izhaja iz matematičnih modelov in dejanskih izkušenj. Poglejmo na primer Južno Afriko, tam je omikronski val zrasel sredi poletja,« je v podcastu nemške radiotelevizije NDR opozoril virolog Christian Drosten. »Zato verjamem, da bo podobno tudi pri nas, da poleti ne bomo videli neukročenega vala.« Na poletni val je opozoril tudi nemški minister za zdravje Karl Lauterbach. Ocenil je tudi, da ta ne bo zadnji. »Prepričan sem, da bomo dobili jesenski val. S covidom se bomo še dolgo ukvarjali – desetletje ali več,« je napovedal minister, po izobrazbi epidemiolog.
