Prvak Resnice in predsednik DZ Zoran Stevanović je v zadnjem obdobju večkrat pritiskal na medije, ki so kritično pisali o njem in njegovi stranki. Ne le da so njegove izjave, v katerih medijem žuga s finančnimi posledicami, nedemokratične, njegovo ravnanje je nedopustno, ker novinarjem in medijem, ker mu ni všeč, kako poročajo o njem, grozi s politične pozicije moči. Ponovimo: Stevanović je naročnike Dela prejšnji mesec pozval, naj odpovejo naročnino, ker ni bil zadovoljen s poročanjem o njegovem obisku v funkciji predsednika DZ v Srbiji, kasneje se je obregnil tudi ob oddajo Marcel na RTV Slovenija in požugal s predlogom zakona o ukinitvi RTV-prispevka, nazadnje pa je zaradi poročanja Pop TV zagrozil z vplivom na oglaševalska sredstva državnih podjetij. Državljane ob tem poziva, naj namesto medijev raje spremljajo družbena omrežja, kar kaže na nerazumevanje in nespoštovanje vloge profesionalnega novinarstva.
Spodkopavanje zaupanja v medije
Na izjave predsednika DZ so se v zadnjih dneh že odzvali iz Društva novinarjev Slovenije. »Opozarjamo, da so grožnje politične stranke oziroma njenega predsednika, ki je tudi predsednik državnega zbora, neposreden pritisk na uredniške odločitve z namenom utišanja medijev in novinarjev, kar je v demokraciji nedopustno,« so zapisali. In dodali: »Pozivanje k destabilizaciji financiranja medijev – ki so že tako v krizi – je neodgovorno, saj je finančna neodvisnost in stabilnost pogoj za uredniško neodvisnost. Celoten narativ, ki ga vodi Zoran Stevanović, pa je namenjen diskreditaciji novinarstva in spodkopavanju zaupanja v medije, kar je neposredna grožnja pravici javnosti do obveščenosti in svobodi izražanja.«
Siceršnji odziv v javnosti pa je bil doslej izrazito medel. Na to opozarja tudi profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević, ki je kritičen tudi do preveč zadržanega odziva vodstev napadenih medijev. »Bolj ko bomo ignorirali tovrstne izjave v javnosti, bolj bo to na nekak način pomenilo potrditev in celo normalizacijo tovrstnih ekscesov. Gre za povsem nesprejemljive izjave, še posebej za predsednika DZ, ki bi moral biti zaradi svojega položaja z besedami še posebej previden. Zavedati se je treba, da je Slovenija del EU, kjer moramo spoštovati evropsko zakonodajo in zgodovinske standarde na področju svobode medijev in politične kulture. Na drugi strani pa velja opozoriti tudi na to, da morajo biti politiki kot javne osebnosti pripravljeni na kritiko. Standardi evropskega sodišča za človekove pravice so glede tega zelo jasni in ostri. Britanci poznajo rek: 'Če ne preneseš vročine, pojdi iz kuhinje.'«
Evropski akti kot varovalka
Profesor novinarstva ob tem izpostavlja: »Vseeno pa je treba vedeti, sploh ko odmislimo stil Stevanovićeve retorike, da so njegove izjave relevantne le toliko, kolikor bodo v prihodnje na področju medijev usklajene s politiko SDS in Janeza Janše. Volja te stranke je namreč ključna, tako v primeru javne radiotelevizije kot medijev na splošno, kar vključuje tudi državno oglaševanje in financiranje prek različnih razpisov.« Milosavljević še opozarja, da se je od takrat, ko je bila na oblasti tretja vlada Janeza Janše, na področju medijske zakonodaje marsikaj spremenilo. EU je sprejela vrsto zavezujočih aktov, kar velja tudi ali posebej za akt o medijski svobodi, ki ga je Slovenija z zakonom o medijih implementirala septembra lani. Gre za ključni zakonodajni okvir, s katerim želi Evropa okrepiti neodvisnost medijev in zaščito novinarskih virov. Akt ponudnikom medijskih storitev recimo nalaga, da objavijo imena svojih dejanskih lastnikov, ter zahteva, da objavijo podatke o prihodkih iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.
Akt državam članicam nalaga tudi, da zagotovijo neodvisno delovanje javnih medijev, tudi z vnaprej določenimi objektivnimi postopki financiranja, ki bodo predvidljivi in vzdržni. Ta določba je nastala prav zaradi primera Slovenije, ko je vlada Janeza Janše ustavila financiranje STA. Akt daje komisiji tudi pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev. Gre torej za jasno omejitev političnih posegov v medije. »Države članice tako po novem ne morejo več kar tako arbitrarno spreminjati ustroja javne radiotelevizije ali njenega financiranja, ne da bi na primer na drugi strani zagotovile ustrezno in enakovredno stabilno financiranje. Ta akt je bil delno vpeljan tudi zaradi evropske izkušnje s primerom premierja Viktorja Orbana in ekscesnega omejevanja medijske svobode v nekaterih drugih državah, vključno s Slovenijo v času Janše,« razloži Milosavljević.
Napade je treba vselej jasno obsoditi
»Predsednik DZ je v zelo kratkem času pokazal, kako v praksi deluje 'mehka cenzura'. Veliko število politikov ima neverjetno željo po urejanju medijev. Seveda, medijev po svoji podobi in svojem okusu. Ne razumejo, kaj je vloga novinarstva v javnem interesu,« je pritiske na medije za Dnevnik komentirala dr. Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja in univerzitetna profesorica. »Te zadeve ne smemo obravnavati kot del nekakšne lokalne politične folklore, ampak kot resen poskus omejevanja svobode medijev. Sklicevati se na to, da sedanji časi niso naklonjeni kritičnim medijem, lokalno in globalno, ne pomaga. Redki so časi, ki so takšnim medijem naklonjeni. Če ne želimo postati medijska puščava, moramo takšne napade na medije, kadar koli se zgodijo, jasno in javno obsoditi,« je jasna sogovornica. Opozarja še: »Devastacija medijskega prostora, ki je v tem trenutku v svoji akutni fazi, je rezultat povsem zgrešene medijske politike, to je političnih pritiskov v kombinaciji z ekonomskim izčrpavanjem. Pa tudi popolnega drobljenja medijske ponudbe in potrošnje ter nezmožnosti medijskih delavcev (lastniki so vedno znali zavarovati svoje interese), da zavarujejo svobodo in avtonomijo svojega poklica.«