Starši po otrokovem 15. letu v Sloveniji izgubijo dostop do njegovih zdravstvenih podatkov. To marsikoga preseneti, opažajo v osnovnem zdravstvu. Pri tej starosti mladoletniki že veljajo za sposobne privolitve v zdravstveno oskrbo, v praksi pa se lahko hitro zatakne, kažejo izkušnje iz ambulant pediatrov.
Številni petnajstletniki se zmorejo z zdravnikom samostojno pogovoriti o svojih težavah, opaža pediater Denis Baš. Nekateri si poleg želijo starše, drugi ne, kar je odvisno tudi od narave njihovega obiska pri zdravniku. Opravila, kot je urejanje receptov ali napotnic, so druga zgodba. Pri tem imajo mnogi še precej težav, starše pa lahko prehod, ob katerem izgubijo dostop do otrokovih podatkov, ujame nepripravljene.
Bašu bi se zdelo smiselno, da bi starši nekaj časa pred omenjeno spremembo, na primer pol leta prej, v vsej državi dobili obvestilo o izgubi dostopa po otrokovem petnajstem letu. Tako bi se lahko po potrebi pravočasno pripravili, je izpostavil. Obenem bi se bilo smotrno v Sloveniji posvetiti povečevanju zdravstvene in siceršnje funkcionalne pismenosti pri mladih, ugotavlja sogovornik. Zgodi se namreč, da celo starši dvajsetletnikov kličejo v dežurne ambulante in skušajo urejati pot svojega odraslega otroka skozi zdravstvo, je povedal Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva.
Kako do pooblastila?
Na spremembo po 15. letu so ta teden že opozarjali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Če je otrok mlajši od 15 let, so njegovi zdravstveni podatki samodejno vidni v starševem profilu zVEM. »Dostop staršev ni povezan s tem, po katerem staršu je otrok zdravstveno zavarovan. Oba starša imata vpogled v podatke otroka,« so pojasnili na svoji spletni strani. Ob uvajanju enotnega načina elektronske komunikacije bodo lahko starši po tej poti komunicirali tudi z otrokovim pediatrom, so spomnili. Pred začetkom šolskega leta je za starše smiselno preverjanje, ali imajo tovrsten dostop do podatkov otroka.
Ko otrok dopolni 15 let, starši tak dostop izgubijo. Mladostnik od tedaj sam dostopa do svojih zdravstvenih podatkov prek zVEM, lahko pa za dostop do svojih podatkov pooblasti tudi starša ali drugo polnoletno osebo. Ta prehod na NIJZ vidijo kot dobro priložnost, da se starši z mladostnikom pogovorijo o samostojnem urejanju zdravstvenih zadev in uporabi digitalnih zdravstvenih storitev.
Pooblastilo, ki omogoča dostopanje druge polnoletne osebe do posameznikovih podatkov v zVEM, je mogoče elektronsko urediti prek portala zVEM, če je nekdo že njegov uporabnik. »Uredite ga lahko tudi osebno na območnih enotah NIJZ, območnih enotah in izpostavah ZZZS ter pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti,« so pojasnili na NIJZ. Pooblastilo je mogoče na NIJZ oddati tudi po pošti, v tem primeru je potreben overjen podpis pooblastitelja.