Pred odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je danes predstavil kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac, dosedanji državni sekretar na ministrstvu za delo, kjer na čelu ostaja Luka Mesec. Odbor je predstavitev Maljevca ocenil kot ustrezno, za je glasovalo devet članov odbora, proti jih je bilo pet. Tri ključna delovna področja novega ministrstva za solidarno prihodnost so dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika in ekonomska demokracija. Maljevac je dejal, da vlada z novim resorjem naslavlja v preteklosti zanemarjena področja: »Stanovanjske politike zadnjih trideset let tako rekoč ne poznamo, glede dolgotrajne oskrbe pa se tudi pogovarjamo že več kot dvajset let, pa nismo prišli do zaključka.«

V treh letih do

5000 javnih stanovanj

Na stanovanjskem področju se bo kot minister zavzemal za razvojno politiko, ki zagotavlja kakovostna in cenovno dostopna stanovanja. »Hrbtenico stanovanjske politike vidim v gradnji javnih najemnih stanovanj in vzpostavitvi mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji in bodo deležni javne podpore. Cilj je dolgoročna, stabilna in predvidljiva produkcija stanovanj, ki bodo dostopna in kakovostna. Trg tega ne zagotavlja,« je bil jasen.

Med cilji je poleg oblikovanja robustnega in stabilnega sistema gradnje javnih najemnih stanovanj in zagotovitve proračunskih sredstev, ki bodo to omogočila, izpostavil še regulacijo najemnega trga in ureditev podatkovnih baz, ki so trenutno zelo pomanjkljive, kar onemogoča oziroma otežuje snovanje ustreznih stanovanjskih politik. »V letošnjem letu lahko z ustrezno finančno podporo zaženemo gradnjo vsaj tisoč stanovanj, do konca mandata pa bi radi oblikovali sistem, ki bo zmožen zagotoviti vsaj dva tisoč stanovanj na leto,« je izpostavil. Do leta 2026 bi v najboljšem primeru lahko zagotovili od 4000 do 5000 javnih stanovanj iz projektov, ki so že v pogonu.

Uvedba delničarstva zaposlenih

Na področju dolgotrajne oskrbe bo prva naloga prenoviti zakon o dolgotrajni oskrbi prejšnje vlade, ki je v praksi neizvedljiv. Maljevac je poudaril, da iz leta v leto narašča delež starejših in da je Slovenija leta 2019 za storitve dolgotrajne oskrbe namenila 1,3 odstotka BDP oziroma 617 milijonov evrov, povprečje v EU pa je 1,6 odstotka BDP. Eden od problemov je tudi pomanjkanje kadrov, s čimer se je po besedah Maljevca ukvarjala že posebna delovna skupina na ministrstvu za delo. Med tremi ključnimi točkami reforme je izpostavil določitev primerne časovnice za zagotovitev materialnih pogojev za delo, zagotovitev financiranja in vključitev vseh relevantnih deležnikov.

Maljevac je spregovoril tudi o področju ekonomske demokracije. Cilj je sprejeti zakon, ki je že spisan in ki bo prenesel ameriški model delničarstva zaposlenih v Slovenijo, ga prilagodil našemu prostoru in podjetnikom, ki bodo to želeli, omogočil, da vključijo zaposlene v lastniško shemo. V Španiji, Italiji in Franciji poznajo takšna podjetja že desetletja. »Nobeno podjetje ne bo v to primorano. Sprememba zakonodaje podjetjem, ki bodo to prepoznala kot dodatno vrednost zase in zaposlene, to možnost zgolj omogoča,« je še poudaril Maljevac.