V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah so v ljubljanskih študentskih naseljih vzniknili transparenti. »Zaprite upravo, ne študentov«, »Domov ne damo, študent, zbudi se!« ter »Nismo pozabili študentskega življenja« so le nekateri izmed napisov, s katerimi je skupina študentov polepila stavbe študentskih domov.
Eden od sodelujočih v protestni akciji, ki zaradi strahu pred sankcijami uprave domov ni želel biti imenovan, nam je pojasnil, da je akcijo spodbudilo naraščajoče nezadovoljstvo z delom direktorja zavoda Študentski dom Ljubljana (ŠDL) Tomaža Pečnika. Slaba komunikacija s stanovalci, brezbrižen odnos do potreb študentov med epidemijo ter vse strožji varnostni ukrepi in nadzor, ki ga izvaja profesionalna varnostna služba, je le nekaj ključnih težav, ki jih je naštel naš sogovornik.
Sodu so po njegovih ocenah izbili dno ponavljajoči se posegi varnostnikov v vsakodnevno življenje študentov. Stanovalci poročajo o tem, da jim varnostniki trkajo na vrata in preverjajo, kdo je v njihovih sobah, jih naganjajo s skupnih in zunanjih površin, kot so balkoni, zelenice in športne površine, ter jih oštevajo zaradi »prekrškov«, kot je poslušanje glasbe ali posedanje v dvoje pred študentskim domom. »Stanovalci se v svojih sobah, ki naj bi nam predstavljale dom, počutimo čedalje bolj neprijetno. Počutimo se, kot da živimo v zaporu, in ne v študentskem domu,« je dejal.
Študentsko dežurstvo nadomestili varnostniki
Da varnostna služba pri stanovalcih vzbuja nelagodje, ugotavlja tudi predsednik študentskega sveta stanovalcev (ŠSS) Patrik Čelik. Stanovalci po njegovih besedah poročajo, da se varnostniki v študentskih domovih obnašajo kot policisti, ki skrbijo za zagotavljanje javnega reda in miru ter za izvrševanje protikoronskih ukrepov. Da je uprava varnostnikom naložila nadzor nad izvajanjem protikoronskih ukrepov, je razvidno tudi iz objavljenih izrednih navodil bivanja v ŠDL.
Navzočnost varnostnikov v študentskih domovih se je sicer po Čelikovih besedah krepila že v minulih letih. »Včasih so na recepciji študentskih domov dežurali študenti sami. Nato je začela uprava brez pojasnila ta sistem postopoma nadomeščati s profesionalno varnostno službo. Med epidemijo so študentska dežurstva povsem ukinili in jih nadomestili z varnostniki,« je pojasnil in izrazil bojazen, da bo takšen sistem varovanja ostal tudi po koncu epidemije.
Čelik ob tem opozarja še, da so stroški varnostne službe vključeni v stroške bivanja v študentskem domu. »To pomeni, da so stanovalci prisiljeni plačevati storitev, ki si je niso želeli in ki ji nasprotujejo,« pravi. Stroški varovanja na mesečni položnici posameznega študenta po njegovih besedah nanesejo okrog deset evrov, glede na celotno število stanovalcev pa letni stroški varovanja znašajo več kot pol milijona evrov.
Program dela za leto 2021, ki ga je svet zavoda ŠDL sprejel januarja letos, poleg tega nakazuje, da si želi uprava nadzor nad prebivalci še okrepiti, in sicer z vzpostavitvijo tako imenovane pristopne kontrole ali kartičnega sistema vstopa in z videonazorom. Investicija – po besedah Čelika naj bi sprva načrtovali zgolj testno vzpostavitev v enem od študentskih domov – je ocenjena na 30.000 evrov. Podrobnosti sicer predstavnikom stanovalcev še niso bile predstavljene.
Direktor obljublja vključevanje stanovalcev
Za pojasnila smo se zato obrnili na vodstvo ŠDL, kjer pa so nas zavrnili z besedami, da je projekt še v pripravi, zato podrobnosti niso znane. Na splošno pa so povedali, da bi »s pristopno kontrolo prišli do podatkov, koliko stanovalcev je v vsakem trenutku v posameznem objektu, kar bi bistveno olajšalo situacijo v času sedanje epidemije, še posebej pa ob morebitnih intervencijah v primeru izrednih oziroma nepredvidenih dogodkov«.
Poudarili so tudi, da bodo projekt predhodno predstavili študentskemu svetu stanovalcev in da bodo za obravnavo novih tehnologij nadzora oblikovali delovno skupino, ki bo vključevala tudi študente. Ta delovna skupina bo po njihovih besedah obravnavala tudi vprašanje, kako po koncu epidemije organizirati varovanje in receptorsko službo v domovih.
