Se spomnite starega vica, kako se po japonsko reče slovenskim cestam? Samajama-guma-hin. Zdaj smo se ga spet spomnili, kajti poslavljajoča se zima je začela izstavljati svoje račune. Svoj davek bo znova terjala tudi na cestah – za seboj je pustila udarne jame, razpoke, zrahljala je podporne zidove… V dobrih treh zimskih mesecih je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) za pluženje, soljenje in urgentno krpanje namenila približno 10,5 milijona evrov. Načrte, kako in kje bodo udarne jame, razpoke in druge zimske poškodbe cestišč sanirali, na direkciji še pripravljajo. Zanje imajo na voljo 2,4 milijona evrov. Poleg tega se ob koncu zime na številnih slovenskih glavnih in regionalnih cestah – skupno jih imamo 5937 kilometrov – odpirajo številna gradbišča. Že sedaj dela potekajo na 130 mestih, s pomladjo pa se bo njihovo število še povečalo.
Sredstva za ceste se povečujejo
Največji udarec je slovenskim cestam prizadejalo leto 2013, ko je država zaradi finančne krize ustavila dela na domala vseh cestnih gradbiščih. »Predstavljajte si, da bi se letalska družba odločila, da eno leto ne bo vzdrževala motorjev na letalih. Nepredstavljivo. Toda to se ponekod dogaja s cestami,« je takrat ob svojem obisku v Sloveniji svaril britanski strokovnjak za ceste John Dawson. Po nekaj finančno šibkih letih je država njegovo svarilo slišala. Lansko leto se je tako pri cestarjih zapisalo kot najbogatejše v zgodovini Slovenije, vzdolž prometnic je bilo odprtih več kot 250 gradbišč. Trend se nadaljuje tudi letos, ko država za ceste namenja sredstva, primerljiva obdobju pred veliko gospodarsko krizo. Za krpanje in redno vzdrževanje glavnih in regionalnih cest bo država letos porabila 70 milijonov evrov, dodatnih 117 milijonov jih letošnji proračun namenja za naložbe: med njimi osem milijonov za gradnjo novih obvoznic, 24 milijonov za urejanje cest skozi naselja, 13 milijonov za preplastitve, 10 milijonov za obnovo mostov, 27 milijonov za rekonstrukcije cest in križišč ter devet milijonov za kolesarske povezave.
Največje gradbišče je trenutno odprto v Posavju, kjer v Krškem gradijo obvoznico. Pet kilometrov dolg obvoz z novim mostom čez Savo bo državo v več letih stal 14,3 milijona evrov, dela bodo predvidoma v celoti zaključena še letos. Drugo večje gradbišče je na Keltiki v dolini Idrijce, tretje med Mežico in Črno na Koroškem. Letos naj bi začeli graditi tudi 14,6 milijona evrov vredno novo cesto, podaljšek današnje Ceste proletarskih brigad v Mariboru.
Če se sprašujete, kdo bo vse to plačal, je odgovor veliko bolj preprost, kot si predstavljate. Ceste s plačilom letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu večinoma vzdržujemo kar vozniki in lastniki avtomobilov sami. Lani je denimo v 267 milijonov evrov visokem proračunu za ceste letna dajatev s pobranimi 138 milijoni evrov predstavljala več kot polovico sredstev, šest milijonov je bilo evropskega denarja, sedem milijonov so za državne ceste namenile občine, preostalo razliko pa je krila država – zopet iz davkoplačevalskega denarja.
V slabem stanju več kot polovica cest
Zadnja leta smo se spogledovali ob alarmantnem podatku, da je kar 60 odstotkov naših cest v slabem ali zelo slabem stanju. Na direkciji za infrastrukturo mirijo, da je danes tudi zavoljo večjih vlaganj v ceste statistika prijaznejša. »Stanje vozišč na glavnih in regionalnih cestah se je zaradi intenzivnih vlaganj v cestno infrastrukturo izboljšalo,« trdijo in postrežejo s podatkom, da je bilo lani takšnih cest še 56 odstotkov, torej štiri odstotke ali 240 kilometrov manj kot v preteklem letu. Dvignil pa se je delež dobro in zelo dobro urejenih cest – takšnih jih je bila lani tretjina. Ker je torej potreb po sanaciji več, kot je denarja v malhi, se poraja vprašanje, po kakšnem ključu država izbira cestne odseke, ki jih bo sanirala. Ali na to vplivajo tudi pritiski iz lokalnega okolja, nam na direkciji niso odgovorili. Uradno se pri tem opirajo na merila, v kako slabem stanju je cesta, koliko avtomobilov se dnevno pelje po njej, kakšna je prometna varnost, na koncu pa mora biti obnova tudi ekonomsko upravičena.
57 kritičnih mostov
Po nesrečni zrušitvi viadukta v italijanski Genovi so oči bolj kot kadar koli prej uprte tudi v naše mostove. Če bi želeli redno vzdrževati njihovo dobro kondicijo, bi jih morali v Sloveniji vsako leto obnoviti od 20 do 30, a temu tempu še do pred kratkim nismo sledili. Leta 2013 je bil denimo obnovljen en sam most. Trenutno je v omrežju glavnih in regionalnih cest 1415 mostov, viaduktov in drugih premostitvenih objektov, daljših od petih metrov. »Od tega jih je 657 v dobrem ali odličnem stanju, 442 jih je takšnih, da bodo v prihodnjem obdobju predvideni za izvedbo različnih ukrepov, 232 jih je v slabšem stanju, 57 pa jih je bilo ocenjenih z oceno zelo slabo in so že v ustrezni obravnavi,« zatrjujejo na direkciji.
Da so urejene, varne in vzdrževane ceste v trikotniku varnega cestnega prometa, ki ga sestavljajo voznik, vozilo in cesta, eden od temeljev varnega, hitrega in udobno odvijajočega se prometa, je prepričan mag. Jure Kostanjšek, na AMZS zadolžen za področje varne mobilnosti. Izrazito povečanje sredstev, ki jih je država zadnji dve leti in tudi letos namenila za vzdrževanje, obnovo in deloma tudi za novogradnje cest, je po mnenju Kostanjška dober obet za prihodnje. »Če bi ji takšne zneske za ceste uspelo zagotoviti tudi v naslednjih desetih letih, bi se stanje bistveno izboljšalo. Poleg obnov poškodovanih cestišč bi se lahko začelo vlagati tudi v sodobnejše ceste z bogatejšimi geometrijskimi elementi,« ocenjuje sogovornik. To pa bi med drugim pomenilo tudi, da bi se vozili po cestah, ki bi kakšno napako tudi odpustile. Lani je v Sloveniji na cestah umrlo 91 ljudi, velika večina (53) prav na regionalnih in glavnih cestah.
