Razveze so v naši družbi nekaj običajnega, leta 2024 jih je bilo po podatkih statističnega urada 2064, leta 2023 pa 2165. Precej bolj izjemne pa so razveljavitve zakonskih zvez. Tak primer je obravnavalo mariborsko višje sodišče.
Par se je poročil 31. januarja 2023. Ob odločitvi za ločitev sta glede vzgoje, varstva in preživljanja otroka sklenila sodno poravnavo. Zataknilo pa se je, ker ona ni želela razveze, pač pa razveljavitev zakonske zveze. Argument? Zakonsko zvezo naj bi sklenila v zmoti glede njegovih osebnostnih lastnosti. Sodišče prve stopnje jo je zavrnilo, nakar se je pritožila na višje sodišče. To ji je dalo prav.
Pregledala njegov telefon
Trdila je, da je partner s poroko želel le urediti svoj status za bivanje v naši državi. Navedla je, da je bil brez zaposlitve, da ji je zamolčal svojo resnično starost, poroko je skrival pred sorodniki. Predvsem pa je bilo zanjo, vzgojeno v krščanskem duhu, nesprejemljivo, da se je ukvarjal s prostitucijo oziroma je od žensk, s katerimi je bil v številnih spolnih zvezah, v zameno za spolne storitve prejemal denar, darila, luksuzno življenje in tako dalje. Da je bil moški žigolo, je ugotovila šele po poroki, ko je pregledala njegov telefon. Ta zamolčana dejstva bi pri vsakem razumnem človeku, tudi pri njej, povzročila bistveno drugačno odločitev glede sklenitve zakonske zveze, je zapisala v pritožbi. V odgovoru je on zapisal, da je vedela za njegovo starost, da se ni poročil zaradi bivanja in da se ni ukvarjal z moško prostitucijo.
Mariborsko višje sodišče je v sodbi najprej pojasnilo, da je v skladu z družinskim zakonikom izjava volje za sklenitev zakonske zveze dana v zmoti glede osebe zakonca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, a jo je sklenil z drugo. Ali pa če je sklenil zakonsko zvezo z osebo, ki ni tista, za katero se je izdajala. Zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo, lahko zahteva njeno razveljavitev.
Višji sodniki so se strinjali z zaključki sodišča prve stopnje, da zatrjevanje moškega, da je starejši, kot je (od pritožnice je bil v resnici mlajši enajst let), ni razlog za razveljavitev. Če ne prej, je bila s tem seznanjena, ko sta na matičnem uradu vložila prijavo za sklenitev zakona. Prav tako ne zdrži argument, da je s poroko želel pridobiti pravico do bivanja, saj je že pred tem v Sloveniji delal, imel je delovni vizum za bivanje.
Verjamejo, da se ne bi poročila
So ji pa dali prav, da so njegove osebnostne lastnosti v popolnem nasprotju z njenimi temeljnimi moralnimi vrednotami in prepričanji. In da so takšne, da predstavljajo zmoto o osebnostnih lastnostih zakonca oziroma tako imenovano zmoto v civilni osebnosti. Ni bil torej oseba, za katero se je pred poroko izdajal. Da je bil prej v številnih spolnih zvezah v zameno za denar, darila in luksuzno življenje, je izhajalo iz obsežne pisne komunikacije, ki jo je predložila na sodišču. On je pojasnil, da je komunikacija iz let 2015 in 2016.
Za komunikacijo je izvedela štiri mesece po poroki. Po njenih besedah je bil ljubeč, prijazen in nič ni nakazovalo, da bi bil v takšnih zvezah z drugimi ženskami. V sodbi piše, da so zamolčana dejstva glede načina zagotavljanja materialnih dobrin oziroma načina življenja pred sklenitvijo zakonske zveze vsekakor takšne narave, da nesporno vplivajo na odločitev za (ne)sklenitev zakonske zveze in predstavljajo zmoto glede osebe zakonca. »Sodišče druge stopnje je prepričano, da če bi za to okoliščino vedela pred sklenitvijo zakonske zveze, le-te z njim ne bi sklenila,« so sklenili sodniki.