Potem ko je vlada Roberta Goloba konec novembra potrdila predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033, je zdaj potegnila naslednjo potezo: potrdila je predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije.
»Predlog zakona je namenjen omilitvi posledic postopnega izstopa iz premoga v savinjsko-šaleški premogovni regiji,« je po seji vlade poudaril Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj. »S tem zakonom želimo zagotoviti, da pri prehodu na nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo in družbo nihče ne bo ostal pozabljen ali potisnjen v ozadje.«
Predlog predvideva vrsto ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti ter ustvarjanje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest. Ustvaril naj bi privlačno in zdravo bivalno okolje ter odpravil negativne posledice predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje in opustitve rabe premoga kot energenta v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ).
Kaj je zmotilo ministra Boštjančiča
Danes obravnavana različica predloga zakona se bistveno razlikuje od tiste, ki je bila poleti javno objavljena na portalu eDemokracija. V času javne obravnave in medresorskega usklajevanja je pristojno ministrstvo prejelo več pripomb, zaradi katerih se je moral predlog z vlade vrniti v dodatno usklajevanje, ki se je zavleklo v december. Najbolj kritično je bilo ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Opozarjalo je, da zakon z »nesistemskim pristopom« ureja regionalno razvojno politiko. V več dopisih je ponavljalo, da predlog zakona odstopa od določil zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ker regiji namenja pomoč brez izpolnjevanja objektivnih meril. Podvomilo je tudi, da je predlog sploh v skladu z ustavo, predvsem z vidika načela pravne države in enakosti pred zakonom.
Z zakonskim predlogom ni bila zadovoljna niti služba vlade za zakonodajo. V svojem zadnjem dopisu je opozorila, da v zastavljenem roku ni mogla opraviti celovitega pregleda skladnosti predloga z ustavo, pravnim sistemom in pravom EU. Že hitri pregled pa je pokazal, da predlagatelj ni upošteval pripomb iz avgusta in nanje ni posredoval dodatnih pojasnil.
Črtali Družmirsko jezero, dodali hranilnike
V gradivu, ki ga je Jevšek nazadnje poslal na vlado, piše, da so zadnja odprta vprašanja usklajevali še »neformalno«. Predlogu so dodali nova uvodna pojasnila in obrazložitve členov. Primerjava poletne in decembrske verzije razkriva več bistvenih sprememb.
Načrtovani prehod TEŠ s fosilnih goriv na obnovljive vire je prvotno izrecno omenjal sončno elektrarno na Družmirskem jezeru. Člen, ki ga je obravnavala vlada, jezera ne omenja več. »Strateški projekt je namenjen preureditvi energetske lokacije Termoelektrarna Šoštanj in z lokacijo povezanih projektov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije in toplote z namenom prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire energije,« piše v različici, ki jo je sprejela vlada.
To še ne pomeni, da vlada ne računa več na projekt, ki ga pripravlja Holding Slovenske elektrarne (HSE), občini Velenje in Šoštanj pa mu nasprotujeta. Kvečjemu odpira prostor za širši nabor projektov, ki bi jih lahko izvedla HSE in njegova hčerinska družba HSE SaŠa. Mitja Tašler, direktor HSE SaŠa, je v pogovoru za Finance pojasnil, da bi poleti toploto zagotavljali s fotovoltaiko in toplotnimi črpalkami voda–voda, pozimi pa bi dolino ogrevali z biomaso. Za solarno energijo bi poskrbela v zakonu predvidena sončna elektrarna na Družmirskem jezeru z močjo do 140 megavatov, naložba je ocenjena na 110 milijonov evrov. Na območju TEŠ pripravljajo tudi projekt postavitve baterijskih hranilnikov s 300 megavati priključne moči ter postavitev elektrolizerjev z močjo 30 megavatov, ki bi omogočili proizvodnjo 3000 ton vodika na leto.
Črtali neprofitna stanovanja in nakup nepremičnin
Iz predloga zakona je izginil tudi seznam strateških ciljev, ki naj bi jih zasledoval zakon, prav tako so črtali določbo, da ukrepi okoljske sanacije ob zapiranju Premogovnika Velenje niso upravičeni do financiranja po tem zakonu. Odstranjen je bil tudi člen, ki je predvideval sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj v regiji in določal odkup strateško-razvojnih nepremičnin.
Proračunska sredstva za vzpostavitev novega centra kulturnega in kreativnega sektorja ter sredstva za vzpostavitev in delovanje enote Muzeja premogovništva je predlog, ki ga je obravnavala vlada, časovno omejil do leta 2035.
Skupna vrednost vseh ukrepov v zakonu je omejena na 285,265 milijona evrov, je razložil Jevšek. Sredstva naj bi država zagotovila iz državnih in evropskih virov. Predlog zakona sledi usmeritvam nacionalne strategije za izstop iz premoga (NSPP), s katero je predvideno prenehanje obratovanja bloka TEŠ 6 in pridobivanja lignita v regiji najpozneje leta 2033. Jevšek je spomnil, da je v Šaleško dolino že zdaj usmerjenih približno 190 milijonov evropskih in nacionalnih sredstev, in sicer v projekte prestrukturiranja regije ter prehod v obdobje zelenih tehnologij, nizkoogljične proizvodnje in energetske učinkovitosti. Med njimi je omenil severni del tretje razvojne osi, gradnjo gospodarske infrastrukture in inkubatorjev ter preobrazbo daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
