Medtem ko novembra lani sprejeti zakon določa, da lahko samostojni podjetniki v sistem ponovno vstopijo po petih letih, bi se lahko po predlogu, ki so ga v DZ vložili poslanci koalicije, v sistem vrnili, če pred tem v dveh zaporednih davčnih letih skupaj v povprečju ne bi presegli siceršnjega letnega praga prihodkov, določenega za vstop v sistem normirancev. Za t. i. polne normirance je ta prag pri 120.000 evrih, za popoldanske pri 50.000 evrih. Za tiste, ki ne sodijo v nobeno od teh dveh kategorij, so predlagatelji dodali še novo kategorijo s pragom letnih prihodkov 85.000 evrov.
Predlog uvaja še rešitev, ki sledi odločbi odločitvi ustavnega sodišča, in predvideva, da je zavezanec v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za poln delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.
To ni zakon za davčni inženiring
Prvopodpisana pod predlogom, vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič, je danes ponovila, da se je v praksi pokazalo, da je petletna omejitev ponovnega vstopa v sistem prekomerno posegla v pravni položaj zavezancev, zlasti pri sezonskih in cikličnih dejavnostih, denimo pri vaditeljih smučanja. "Ti ljudje sistema niso zlorabljali," je poudarila. "To ni zakon za davčni inženiring, to je zakon za obrtnika, frizerko, programerja na projektih, podjetnico na porodniški, sezonskega izvajalca storitev. Ja, tudi za smučarskega voditelja. Za ljudi torej, ki delajo," je dodala.
Spomnila je še, da je koalicija v prvotnem predlogu predvidela tudi spremembo glede določanja osnove za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, pri čemer bi se zavarovalna osnova določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj. Ob opozorilih, da bi to ogrozilo nedavno sprejeto pokojninsko reformo, se je tej rešitvi odpovedala in v DZ vložila nov, danes obravnavani predlog novele. To je odgovorno ravnanje države, ki zagotavlja stabilnost javnih financ in prihodnjih pokojnin, verjame Avšič Bogovič.
V nadaljevanju so stališča predstavili le v treh poslanskih skupinah. Jožef Horvat (NSi) je izrazil zadovoljstvo, da je koalicija zbrala toliko poguma, "da skuša vsaj delno odpraviti čisto napako oz. 'bedarijo', kot je to imenoval sam predsednik vlade (Robert Golob, op. a.)". Ne glede na to pa v NSi predloga ne bodo podprli, je napovedal. Ekonomska politika te vlade, ki bi morala varovati človekovo dostojanstvo, omogočati delo, varnost, pravičnost in upanje brez poniževanja in brez odvisnosti, je namreč po njegovih besedah sicer v razsulu.
"Nepremišljeni posegi imajo lahko negativen vpliv"
Mateja Zupan Josipović (Svoboda) je zatrdila, da predlog odpravlja nesorazmeren ukrep petletnega moratorija za ponoven vstop v sistem normirancev, hkrati pa ohranja varovalke pred zlorabami. Poleg tega predlog sledi odločbi ustavnega sodišča, je podčrtala.
Poslanci SD medtem ocenjujejo, da je cilj predloga upravičen, zato ga bodo podprli, je napovedal Soniboj Knežak. "Ob tem pa želimo v poslanski skupini SD poudariti, da morajo biti vsi posegi v pokojninski in prispevni sistem dobro premišljeni, trdno strokovno podprti in temeljito fiskalno ovrednoteni," je izpostavil in se v tej luči zavzel za širše strokovne obravnave in analize. "Nepremišljeni ali prehitri posegi imajo lahko negativen vpliv ne le na stanje blagajn, temveč tudi na nadaljnjo prihodnost slovenske politične kulture in pravne države," je sklenil.