Septembra naj bi vlada sprejela novo turistično strategijo, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in je trenutno v medresorskem usklajevanju. Predlagana strategija med drugim predvideva spremembo statusa žičniških naprav. Postale naj bi lokalna javna infrastruktura, da bi se lahko pri naložbah potegovale za javni denar. »Če hočejo vlagatelji zaprositi za denar iz državnega ali občinskega proračuna oziroma iz evropskih skladov, morajo biti žičnice del javne infrastrukture ali mora biti vsaj mešano partnerstvo, sicer gre za nedovoljeno državno pomoč,« nam je pojasnil Ernest Kovač, direktor smučarskega centra Golte in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev. Ministrstvo za infrastrukturo, pod katerega pristojnost spadajo tudi žičnice, se s spremembo statusa žičniške infrastrukture strinja. »Ta sprememba je nujna, da bodo lahko občine vlagale v infrastrukturo žičnic,« pravijo.
Žičničarji: Žičnice naj dobijo enak status kot arena Stožice
Toda Ernest Kovač meni, da bi morali žičnice izenačiti z drugimi športnimi objekti. »Že leta se trudim, da bi jim priznali enak status, kot ga imajo bazeni in športna dvorana Stožice, ki ne morejo poslovati pozitivno, zato jih sofinancirajo z javnim denarjem. Tudi za žičnice bi moralo veljati enako, saj je to zelo draga infrastruktura. Gradnja ene sedežnice, na primer, stane od pet do deset milijonov evrov, mariborska vzpenjača je stala dobrih dvanajst milijonov evrov, predračun za krožno kabinsko žičnico, ki jo načrtujejo v Kranjski Gori (iz središča mesta na vrh Vitranca), je okoli devet milijonov evrov… To je ogromno denarja, ki se povrne v približno 30 letih, zato lastniki takšne naložbe sami ne zmorejo,« pravi Kovač.
Žičničarji zato upajo, da se država ne bo ustavila zgolj pri razglasitvi vseh žičnic za javno infrastrukturo lokalnega pomena. Njihov več let star predlog, da bi nekatere razglasili za infrastrukturo državnega pomena, bo namreč najverjetneje ostal neuresničen.
Žičničarji so namreč predlagali, da bi krožne kabinske žičnice (Kanin, Krvavec in Mariborsko Pohorje) in gondole (Vogel, Velika planina, Golte) dobile status dostavnih žičnic, ki opravljajo gospodarsko javno službo prevoza potnikov, saj ljudi vozijo do integratorjev turizma. Če bi dobile status dostavnih žičnic, bi jim vzdrževalna dela in obratovalne stroške sofinancirala država, bi pa morale v tem primeru obratovati po urniku, ne glede na letni čas in število potnikov. »Lahko bi nam sofinancirali obratovanje vsaj v tistih mesecih – april, november in oktober – ko zaradi majhnega števila potnikov tolčemo veliko izgubo. Temu pa ministrstvo za infrastrukturo nasprotuje,« opozarja Ernest Kovač.
Evropski denar za turistično infrastrukturo je presahnil
Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, zakaj nasprotujejo razglasitvi nekaterih žičnic za infrastrukturo državnega pomena. »Ker bi država na tak način obratovanje sofinancirala zgolj šestim smučarskim središčem od osemdesetih, bomo preučili še druge možnosti. Bolj smo naklonjeni sofinanciranju vseh središč, ne glede na vrsto in število žičniških naprav. Seveda v sorazmernem deležu,« odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev je prepričan, da bi morali imeti tudi smučarska središča državnega pomena. Mednje po njegovem sodi denimo Kranjska Gora, ki kljub nedavnim lastniškim spremembam sama verjetno ne bo zmogla načrtovane naložbe v krožno kabinsko žičnico. »Prav je, da pri tako zajetnih naložbah država pomaga s sofinanciranjem prek strukturnih skladov, ne le z denarjem za razvoj turizma, ki ga najmanj do leta 2021 tako ali tako ne bo več na voljo,« je prepričan Ernest Kovač.
Spomnimo, ministrstvo za gospodarstvo je od leta 2004 iz slovenskega in bruseljskega proračuna za naložbe v žičnice namenilo slabih 24 milijonov evrov, dodatnih 13,6 milijona pa za prenočitvene zmogljivosti. Skoraj dve tretjini javnega denarja za žičnice so porabili lastniki kasneje propadlega Športnega centra (ŠC) Pohorje. Del teh naprav je zdaj naprodaj v stečajnem postopku. Dodajmo, da je Kanin zadnje smučarsko središče, ki mu je država lani finančno pomagala z nekaj manj kot 5,6 milijona evrov. Je tudi pomoč države (prek občine Bovec) Kaninu nedovoljena državna pomoč? »Lahko bi bila. V tem primeru jo lahko očitajo občini,« odvrne Ernest Kovač, zato podpira razglasitev žičnic vsaj za lokalno javno infrastrukturo.
