Nekaterim politikom, ki so v prejšnjem mandatu sodelovali pri uzakonitvi strožjih sankcij za prekrške političnih strank, se je ob razkritju spornega posojila SDS smejalo. Prepričani so bili, da Slovenskih demokratov ne čaka le globa, ki jo je v svojem javnem nastopu dopustil tudi predsednik stranke Janez Janša, temveč da bo SDS nekaj časa brez denarja iz proračunov ali pa se ji bo ta prihodek vsaj bistveno zmanjšal. To bi bil za SDS nedvomno hud udarec – samo iz državnega proračuna namreč dobi blizu pol milijona evrov na leto. A je nasmešek Janševih nasprotnikov kmalu splahnel. Ugotovili so, da zaradi neusklajenosti členov zakona o političnih strankah, do katere je prišlo pri spreminjanju zakona tik pred koncem prejšnjega mandata (junija 2014), takšna sankcija ni izvedljiva. Tako so poslanci SMC s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem pred dnevi v parlamentarni postopek vložili novelo, s katero bi neskladje odpravili.
Na neskladnost so bili člani odbora opozorjeni
Konec leta 2013 so poslanci potrdili spremembe zakona o političnih strankah, po katerih bi stranka v primeru hujših prekrškov ostala leto dni brez denarja iz državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, ob nekoliko lažjih kršitvah pa bi se ji ta sredstva za pol leta zmanjšala za polovico. Kot hujši prekršek je bil na primer naveden prejem premoženjske koristi iz nedovoljenih virov, ki jih stranka ne bi pravočasno nakazala v humanitarne namene. Polletna razpolovitev proračunskega denarja pa bi stranko med drugim doletela, če bi pridobila nedovoljeno posojilo. Spomnimo, da sta bila v nasprotju z zakonom tako posojilo v višini 450.000 evrov, ki ga je SDS lani najela pri bosanski državljanki, kot tudi najem posojila pri podjetju Nova obzorja v višini 60 tisočakov.
A so poslanci prejšnjega mandata pri ponovnem spreminjanju zakona o političnih strankah poleti 2014 na odboru za notranje zadeve v zadnjem hipu sprejeli dopolnilo odbora k 28. členu zakona. Z njim so znižali globe za prekrške strank, hkrati pa povečali število odstavkov. Tako je postal ta člen, v katerem so našteti prekrški strank, povsem neusklajen s členom (24. c), ki določa, v katerih primerih se lahko strankam začasno ukine oziroma omeji proračunska sredstva. Povedano drugače: člen, ki predvideva izgubo pravice do financiranja iz javnih virov, se sklicuje na točke v prvem odstavku 28. člena, ki jih v tem odstavku ni več, in torej omenjena sankcija ni mogoča.
Navedbe, da na to neskladje ob spreminjanju zakona ni nihče opozoril, ne držijo. Na matičnem parlamentarnem odboru sta ga izpostavili tako predstavnica zakonodajnopravne službe Saša Bricelj Podgornik kot takratna državna sekretarka na MNZ Renata Zatler. A se člani odbora na to niso ozirali.
Za skrajšani postopek le SMC in Levica
Jani Möderndorfer pričakuje, da bodo stranke napako izpred štirih let popravile še v tem mandatu. To je največja vladna stranka želela izpeljati po skrajšanem postopku, a je takšno obravnavo novele zakona o političnih strankah poleg SMC na seji kolegija predsednika parlamenta podprla le Levica. Uprli sta se celo obe manjši koalicijski stranki.
»Utrujen sem, ker se nenehno ukvarjamo s SDS in Janezom Janšo ter sprejemamo celo zakone, da jih bomo disciplinirali,« je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han. Prvi poslanec DeSUS Franc Jurša pa je izpostavil neuspešno dogovarjanje o spremembah zakona o političnih strankah v tem mandatu. »Odprto sicer ni bilo to, ampak druga vprašanja, ki so zelo pomembna za stranke in o katerih so imeli največ pomislekov prav v SMC,« je dejal Jurša. V SD predlagani odpravi neskladnosti napovedujejo podporo, v DeSUS pa vsaj za zdaj ne.
Möderndorferjev predlog je pričakovano najbolj vznemiril SDS. »Cilj tega zakona je odvzem letnega financiranja SDS. To je cilj tako ali drugače,« je ugotavljal vodja njihovih poslancev Jože Tanko. Čeprav sprememba zakona, tudi če jo bo SMC uspelo pripeljati skozi parlamentarni postopek, spornih posojil SDS za nazaj ne more sankcionirati.
»Novela le popravlja napako iz prejšnjega mandata, zaradi katere kazni sploh ni mogoče izreči. Dolžnost vsakega poslanca in poslanske skupine je, da skuša napako, ki jo ugotovi, takoj popraviti. Ne moremo si predstavljati, da bi politične stranke sicer bile za nadzor, vendar naj ta ne bi vključeval kazni, ki so v vsaki demokratični državi nekaj normalnega,« je dejal Möderndorfer. Kot pomembno ocenjuje, da bi do sprememb zakona prišlo še pred odprtjem volilnih računov, »ko se znotraj strank dogajajo največji finančni premiki«.
