»Tečaja slovenskega jezika bi se udeležil, a je to zame prezahtevno. Star sem že in glava mi ne dela več dobro. V vseh letih, kar sem delal v Sloveniji, me nihče ni nikoli vprašal, ali znam slovensko. Hoteli so zgolj, da garam kot suženj.« Tako je v sredo pripovedoval Mihajlo Novaković, 61-letni delavec iz Bosne in Hercegovine, ki se že vrsto let udinja na različnih deloviščih pri nas.
Po nesrečnem spletu okoliščin, ki jih je orisal v telefonskem pogovoru iz Maribora, je lani ostal brez pogodbe o zaposlitvi. Da bi obdržal uradni status iskalca zaposlitve in socialno podporo v Sloveniji, bi moral opraviti izpit iz slovenskega jezika. »Udeležil sem se srečanja v jezikovnem centru v Mariboru, a se je izkazalo, da bi moral za izpit plačati. V resnici pa nimam več denarja niti za preživetje,« je razkril življenjsko dilemo. »Trenutno sploh ne vem, kaj bom. Ker sem že star, me nihče noče vzeti v službo.«
Za njegovimi besedami se skriva paradoks: če bi Novakovića kdo zaposlil, mu jezikovnega pogoja niti ne bi bilo treba izpolnjevati. S stališča države zadošča, da človek lahko dela, tudi če ne zna niti besedice slovensko. Zaradi neizpolnjevanja pogoja znanja jezika je bilo doslej iz evidence brezposelnih izbrisanih že 900 oseb.
Grozeče deportacije
Novakovićeva zgodba je del širše slike: v državnem zboru bosta danes zasedala odbora, pristojna za delo, družino in socialne zadeve ter za notranje zadeve. Poslanci bodo imeli na mizi dva povezana zakona – zakon o tujcih in zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Vlada, ki predlaga sprejem zakonov po nujnem postopku, je v zakonski besedili med drugim vpletla nadaljnji restriktiven pogoj znanja slovenskega jezika za tuje delavce in družinske člane tujih delavcev, ki Novakovićev problem še zaostruje.
Vlada sicer trdi, da bi z novimi omejitvami tujce pripeljali do boljše integracije. Izkušnje tujih delavcev in njihovih družin ter nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z integracijskimi programi, pa kažejo, da država niti nima pripravljenih ustreznih programov in domišljenih integracijskih politik. Široka koalicija nevladnih organizacij zato vlado in poslance poziva, naj predvidene pogoje umaknejo. »Posledica uveljavitve zakonskih pogojev ne bo boljša integracija, ampak deportacije tujcev,« sta na tiskovni konferenci pred državnim zborom opozorila Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in Miha Blažič iz Ambasade Rog. »Zahteva po izpitu A1 je diskriminacijska, ker v deprivilegiran položaj postavlja zgolj eno skupino tujcev, je tudi spolno specifična, ker cilja predvsem na ženske priseljenke in jih postavlja v ranljiv položaj zaradi oteževanja družinskega življenja. Predvsem pa je nesmiselna z vidika integracije, ki mora najprej zagotoviti široko dostopno učenje jezika,« je ocenila tudi raziskovalka migracij Simona Zavratnik z Mirovnega inštituta in FDV.
Koalicija na preizkušnji
Sprejemu zakonskega pogoja znanja slovenskega jezika nasprotuje tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Prizadeva si za »odpravo pogoja izpita iz slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov iz novele zakona o tujcih«, so sporočili iz predsedničinega kabineta. Spomnili so, da je tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pogoj, določen samo za eno kategorijo tujcev, v preteklosti že označil za diskriminacijski. O tem smo lani poročali tudi v Dnevniku. Predsednica je na ministrstvo za notranje zadeve naslovila vprašanje, »zakaj je nenadoma prišlo do spremembe predhodnega predloga novele zakona«, v katerem jezikovnega pogoja (ki ga je sicer prva skušala uveljaviti vlada Janeza Janše) ni bilo. »Družinskim članom tujih delavcev je treba ponuditi učinkovite ukrepe za jezikovno integracijo na različnih področjih družbenega življenja. Vendar to ne sme biti urejeno kaznovalno, diskriminacijsko in na način, ki je za ljudi poniževalen,« so v kabinetu navedli stališče predsednice. Iz urada varuha človekovih pravic Petra Svetine so sporočili, da »uveljavitev integracijskih ukrepov ne bi smela spodkopati uveljavljanja človekove pravice do družinskega življenja«.
Na MNZ vztrajajo, da je zakonski predlog ustrezen, da ni diskriminacijski in da zakon o tujcih že vsebuje varovalko za ohranjanje družinskega življenja tujcev. Vendar v uradu varuha opozarjajo, da na podlagi konkretnih primerov, ki so jih doslej obravnavali, dvomijo o tem, da zakon o tujcih ustrezno varuje pravico do družinskega življenja tukaj živečih tujcev. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi minister Luka Mesec (Levica), pa so odgovorili, da »je znanje slovenskega jezika za vključevanje v družbo potrebno«, vendar pa da ni primerna predvidena zakonska ureditev, ki »lahko pripelje do razdora družin«. Zato predvidevajo, da bo zakon deležen dopolnil.
Po dostopnih informacijah je v koaliciji prišlo do delnega razkola – Levica predlogu nasprotuje, Svoboda in SD pa ga v veliki meri podpirata. Dogodka pred državnim zborom se je udeležila tudi poslanka Levice Nataša Sukič, ki je napovedala, da bo predlagala vrsto zakonskih amandmajev za umik neživljenjskih jezikovnih pogojev. Da so predvideni jezikovni pogoji diskriminacijski, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
