Čeprav število okužb z novim koronavirusom narašča, je Slovenija v preteklih dneh ostajala v oranžni fazi. Ta ob prenovljenem semaforju obeta dodatne sprostitve, a so se v vladi raje odločili za ostrejše omejitve iz rdeče faze, kar pojasnjujejo s previdnostjo. Visok delež pozitivnih testov medtem kaže, da epidemija še zdaleč ni pod nadzorom.
1. Kakšni so učinki zaprtja države?
Minister za zdravje Janez Poklukar meni, da bi bili brez zaprtja danes blizu črne faze z več kot 1350 okužbami na dan ali celo v njej. Poleg tega po njegovem še vedno ni mogoče predvideti končnih razsežnosti tretjega vala novega koronavirusa. To drži, a je v resnici tudi vpliv zaprtja države težko presojati. Vlada lahko tako vsakršen rezultat – tudi zmerno naraščanje okužb, ki ga opazujemo te dni – označi za svoj uspeh. Hkrati je očitno, da stavi na previdnost. V oranžni fazi se tako odloča za ukrepe, ki jih je predvidela za rdečo fazo z večjim številom okužb. Ob visokem deležu pozitivnih testov z metodo PCR, ki jih je bilo v četrtek za skoraj četrtino, je jasno tudi, da oblasti epidemije še zdaleč nimajo pod nadzorom.
2. Je vlada tokrat upoštevala strokovno skupino za covid-19?
Novi semafor v veliki meri odraža ponedeljkove predloge te skupine, na primer možnost delovanja gostinskih teras v oranžni fazi. Tudi z umikom policijske ure v črno fazo so vsaj deloma sledili predlogu milejše različice tega ukrepa. Manj pa to velja za enajstdnevno zaprtje države, za kakršnega se je vlada odločila konec marca. Po neuradnih informacijah v skupini za covid-19 niso načrtovali številnih izjem. Vlada je ravnala drugače: v času, ko so morali otroci ostati doma, so kupce na primer vabila odprta vrata trgovin s pohištvom. Tudi omejitve potovanj v tujino ali maske na praznih ulicah v času lockdowna niso bile ideje skupine za covid-19, ki jo vodi Mateja Logar.
3. Kako resne so razmere?
Sedemdnevno povprečje je zadnje dni ostajalo pod mejo 1000 okužb na dan. K temu je prispevalo tudi razmeroma malo testov konec minulega tedna in na velikonočni ponedeljek, kasneje pa je bilo okužb nekoliko več. V četrtek so jih na primer potrdili 1279, teden poprej pa 1169. »Epidemija raste, vendar nekoliko počasneje. Hitro se polnijo predvsem enote intenzivne terapije, ki predstavljajo ozko grlo,« so trenutno stanje povzeli na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS). Število bolnišničnih zdravljenj se dviguje zlagoma. V četrtek je bilo hospitaliziranih 618 bolnikov s covidom-19; po tem kazalcu bi v rdečo fazo na vladnem semaforju prešli šele pri meji 1000 hospitaliziranih.
4. Zakaj so okužbe naraščale hitreje od bolnišničnih zdravljenj?
Mnogi starejši prebivalci Slovenije, pri katerih je tveganje za težek potek covida-19 povečano, so pred novim koronavirusom danes vsaj deloma zaščiteni. S prvim odmerkom je na primer cepljenih 57 odstotkov starejših od 80 let, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). 16 odstotkov cepljenih s prvim odmerkom in slabih 7 odstotkov cepljenih z obema odmerkoma med vsemi prebivalci pa ni dovolj, da bi se širjenje okužb ustavilo.
5. Kje so šibke točke trenutne obrambe pred virusom?
V starostni skupini od 65 do 69 let je s prvim odmerkom po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) cepljena le dobra petina prebivalcev. Med bolniki, ki so bili marca zaradi covida-19 sprejeti v slovenske bolnišnice, jih je bilo posebno veliko iz skupine od 65 do 74 let. Vse večje težave pa se obetajo tudi zaradi tako imenovane pandemske utrujenosti. Raziskava NIJZ o vplivu pandemije na življenje je nakazala, da ljudje v Sloveniji vse manj pazijo na uporabo mask, vzdrževanje medsebojne razdalje in higieno rok. Prebivalci, ki jih izčrpava tudi prilagajanje pogostim spremembam protikoronskih omejitev, so očitno vse redkeje pozorni na »osnove«.
