Poročilo Neenake možnosti – Otroci in ekonomska neenakost proučuje povezavo med ekonomskimi neenakostmi in blaginjo otrok v 44 državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in drugih državah z visokimi dohodki, so sporočili iz Unicefa Slovenija. Ugotovitve po njihovih navedbah jasno predstavljajo, kako škodljiva je ekonomska neenakost za blaginjo otrok, in pomenijo izziv za vse države, da se odzovejo bolje za blaginjo vseh otrok.
Poročilo preverja, ali imajo ekonomsko močnejše in bogatejše države večjo blaginjo otrok ter kako nanjo vpliva ekonomska neenakost.
Med državami, zajetimi v poročilu, se Slovenija po dohodkovni neenakosti uvršča na četrto mesto. "Kljub temu, da Slovenija vodi na lestvici držav z najnižjo neenakostjo, imajo pri nas ljudje z višjimi dohodki še vedno v povprečju 3,5-krat več dohodkov kot tisti na dnu," so poudarili. Za primerjavo: v državah z največjo neenakostjo, v ZDA, Turčiji, Kostariki in Čilu, imajo osemkrat več dohodkov.
Slovenija se uvršča med države z najmanjšim tveganjem revščine, nižje tveganje ima le Danska. Po najnovejših podatkih statističnega urada je sicer stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji prvič po letu 2018 presegla 11 odstotkov in zdaj znaša 11,6 odstotka, so navedli v Unicefu. Ob upoštevanju tega podatka bi se Slovenija uvrstila na tretje mesto.
Na skupni lestvici držav, ki meri blaginjo otrok, pa se uvršča na 13. mesto.
V poročilu so blaginjo otrok merili skozi tri dimenzije. Slovenija se na področju učnega uspeha in veščin uvršča na drugo mesto, na področju telesnega zdravja pa na 16. mesto. Slabše mesto je zasedla na področju duševnega zdravja (29. mesto).
Poudarili so tudi materialno prikrajšanost otrok, tako po svetu kot v Sloveniji. Osem odstotkov otrok v Sloveniji v enem mesecu vsaj enkrat ni jedlo zaradi pomanjkanja denarja, so zapisali. Toliko znaša tudi povprečje Evropske unije.
Med področji prikrajšanosti otrok so navedli še neprimerne stanovanjske prostore, slabšo blaginjo staršev, ki zaradi povzročenega stresa vpliva na družinske odnose, slabše storitve v lokalnem okolju ter ostale razmere v njihovem okolju (kriminal, nasilje, vandalizem in onesnaženost), navedli pa so še, da je pomembna tudi velikost razredov.
S poročilom vlade in deležnike pozivajo k ukrepom, da bi čim bolj zmanjšali vpliv neenakosti na blaginjo otrok, zlasti z zmanjšanjem revščine otrok.
Pozivajo k izboljšanju sistemov socialne zaščite, predlagajo podporo prikrajšanim skupnostim s subvencioniranimi stanovanji, izboljšanjem infrastrukture in vlaganjem v javne površine.
Poudarjajo tudi naslavljanje neenakosti v izobraževanju in sodelovanje z otroki, da bi bolje razumeli njihove poglede na to ter da bi razvili rešitve, ki spodbujajo njihovo blaginjo.