Pred koncem učnega leta se založniki izobraževalnih gradiv pripravljajo na jesen, ki bo prinesla nadaljnje podražitve surovin in energentov. Te so že doslej precejšnje in se deloma poznajo tudi pri cenah učbenikov in delovnih zvezkov. Cene gradiv so se v povprečju dvignile do sedem odstotkov.
Splošna draginja vpliva tudi na cene učnega gradiva. Osrednji založniki učbenikov in delovnih zvezkov so nam sporočili, da se cene letos oblikujejo glede na spremenjene cene surovin, energentov in drugih dejavnikov. Povišanja so različna, v povprečju pa segajo do 7 odstotkov.
V neposredni primerjavi letošnjih in lanskih cen se je izkazalo, da gre večinoma za podražitve za evro ali dva na posamezno knjigo, pri čemer se cene knjig v povprečju gibljejo med trinajstimi in osemnajstimi evri. Tako se je denimo delovni zvezek za naravoslovje za sedmi razred podražil za 0,87 evra, delovni zvezek za geografijo pa različni ponudniki prodajajo za 0,42 do 2,26 evra višjo ceno kot lani. Delovni zvezek za angleščino za sedmi razred je letos v prodaji dražji za 1,35 do 1,91 evra, vendar je pri enem od ponudnikov isti delovni zvezek mogoče dobiti tudi za 69 centov ceneje kot lani.
Ob tem je treba opozoriti, da je enako veljalo tudi lani v primerjavi z letom prej. Trgovci učno gradivo pogosto ponujajo v kompletih, znotraj kompletov pa se cene oblikujejo v medsebojnem odnosu: nekatere izdelke ponudijo s popustom, spet drugih ne. Tako lahko denimo vse gradivo za četrti razred (z izjemo knjige za angleščino), ki je lani stalo 71 evrov, letos z nekaj spretnosti na spletu dobite za deset evrov ceneje kot lani. Vendar različna prodajalca, katerih ponudbi smo pregledali, ponujata bodisi štiri bodisi pet knjig, cena pa je pri tem skoraj enaka – 60,14 oziroma 62 evrov.
Dnevnikov pregled posameznih izdelkov je pokazal, da so se učne knjige letos različno podražile – nekatere za 6 ali 7 odstotkov, nekatere pa tudi za skoraj 20 odstotkov. Podobno opažajo trgovci, ki so vezani na izhodiščne založniške cene.
Po podatkih Maruše Dejak, glavne direktorice založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje, so bili z letošnjim letom primorani dvigniti cene gradiv v povprečju za 7,9 odstotka. To je manj, kot znaša trenutna 8,1-odstotna inflacija, je poudarila Dejakova. Kot razlog za podražitve je navedla povišanje proizvodnih stroškov za 47 odstotkov pri nabavi surovin, 63 odstotkov višje cene skladiščenja ter 7,2 odstotka višje cene distribucije. Stroški energentov so v postpandemijskem času višji za 85,2 odstotka, je še navedla direktorica. »Globalne posledice soočanja z virusom covida-19 in še trajajoča vojna v Ukrajini so pustile močne sledi na mnogih področjih našega življenja, tako zasebno kot v poslovnem svetu,« je dejala. »Pri založbah Rokus Klett in Modrijan izobraževanje si prizadevamo za čim bolj optimalno poslovanje ter obvladovanje posledic globalnih dogajanj tako zase kot tudi za svoje končne uporabnike, šole in učence. Ravno tako si aktivno prizadevamo storiti kar največ za zaščito okolja, pri čemer intenzivno delamo tudi na razvoju okolju prijaznejših digitalnih gradiv,« je sporočila.
V založbi Mladinska knjiga zagotavljajo, da so od 416 tiskanih gradiv cene povišali zgolj 26 enotam, pri čemer gre večinoma za srednješolsko gradivo. Cene so se zvišale 1. februarja, je pojasnila strokovna sodelavka oddelka promocije in prodaje izobraževalnih vsebin Simona Požar. »Gre za poenotenje cen znotraj določenega sklopa gradiv, prilagoditve konkurenčnim gradivom, delno pa tudi za posledico povišanja cen tiska in papirja,« pravi. »V zadnjih dvanajstih mesecih se je cena učnih gradiv založbe Mladinska knjiga v povprečju povišala le za 0,38 odstotka,« je zagotovila. »V zadnjem letu smo zabeležili znaten dvig stroškov,
ki pa ga nismo neposredno prevalili na kupca. Žal pa glede na trend vsakomesečnega poviševanja stroškov in pomanjkanja surovin za obdobje, ki je pred nami, napovedujemo višje podražitve cen tiskanih učnih gradiv, kot smo jim bili priča v zadnjih dvanajstih mesecih,«
je sporočila.
Strokovnjak za tiskarsko panogo, Dnevnikov tehnični direktor Jernej Potočnik je podobno ocenil, da glede na to, da je učno gradivo za prihodnje leto že natisnjeno, izrazitih podražitev ne gre pričakovati. Delno so v cene že vgrajena pričakovanja draginje, je dejal. »Največji izziv bo jesen, zlasti začetek četrtega kvartala, ko se bo začela sezona ogrevanja,« je opozoril.
Napovedi podražitev
Tudi v založbi DZS se soočajo z »zelo zaostrenimi razmerami na trgu surovin in energentov«, je povedala vodja prodaje izobraževalnega založništva Andreja Kavčič. »Rast cen papirja je enormna, znaša med 40 in 100 odstotki. Poleg tega se spoprijemamo tudi s pomanjkanjem surovin in posledično daljšimi dobavnimi roki. V založbi DZS smo kljub temu prilagodili cene zgolj na manjšem segmentu učnih gradiv. V povprečju gre za prilagoditve za 7 odstotkov,« pravi Kavčičeva. Na DZS pojasnjujejo, da ministrstvo za izobraževanje sicer subvencionira nakup gradiv za prvo triado, pri čemer pa »kljub velikanskim podražitvam surovin in energentov višina subvencije tudi letos ostaja nespremenjena«. Subvencija za celoten nabor gradiv za prvi razred je 30 evrov, za drugi in tretji razred pa 40 evrov, opozarjajo na DZS. »Za zdaj smo del stroškov prevzeli nase, a dolgoročno se bodo višji stroški verjetno poznali tudi pri cenah izdelkov. Trenutno skušamo izredne okoliščine reševati z večjimi nakladami in drugo vrsto papirja, a ne na račun kakovosti,« je pojasnila. Dodala je, da so skladno z uredbo, ki določa nadzor države nad cenami, med šestinšestdesetimi naslovi (knjigami oziroma gradivom, op. p.) s soglasjem dvignili cene petinpetdesetim naslovom zgolj za 1,63 odstotka.
Lara Romih, predsednica Zveze aktivov sveta staršev Slovenije, ob tem pravi, da si zveza ves čas prizadeva za to, da osnovnošolsko izobraževanje ne bi bilo plačljivo. »K temu sodijo tudi vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki,« pravi. »Država lahko k temu prispeva tako, da čim prej izpolni zapisano v koalicijski pogodbi, in sicer: 'Učencem omogočiti brezplačen dostop tako do kakovostnih učnih gradiv in virov kot tudi interesnih dejavnosti na različnih področjih',« navaja naša sogovornica.
Zvezi aktivov sveta staršev Slovenije so podatke o podražitvah posredovale tudi nekatere šole. Po njihovih izračunih povišanje cen znaša med enim in štirimi evri na posamezno gradivo, je povedala Lara Romih. »Da ne bi v prihodnje prihajalo do nepotrebnih trenj med starši in učitelji glede soglasja k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov, se zavzemamo za brezplačna učna gradiva v osnovni šoli. Na tak način bi nadzor nad cenami in kakovostjo gradiv v celoti spet prevzela država.« Ob tem dodaja, da se predstavniki svetov staršev zavedajo avtonomije učiteljev pri izbiri učnih gradiv. »Zavedamo se tudi, da večkrat nižja cena gradiv ne pomeni tudi enake kakovosti kot višja cena.«
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so Dnevniku sporočili, da zneski, namenjeni financiranju učbeniških skladov in nabavi delovnih zvezkov, še niso dokončni, saj imajo šole še čas za sporočanje podatkov. Zbrani naj bi bili do sredine avgusta.
