S projektom eDražbe, ki je sodne dražbe iz sodnih dvoran v veliki meri prestavil na splet, so v prvi vrsti želeli preprečiti dogovarjanja in izsiljevanja fiktivnih dražiteljev. Na dražbe v sodnih dvoranah so namreč prihajali tudi fiktivni kupci, ki so od resnih dražiteljev zahtevali denar, da so odstopili od dražbe. V nasprotnem primeru bi dvigovali ceno le zato, da bi nagajali resnim potencialnim kupcem. Druga vrsta zlorab pa se je nanašala na ponujanje odstopa od dražbe z namenom, da bi bila prva dražba neuspešna. Na prvi dražbi je izklicna cena 70 odstotkov ocenjene vrednosti predmeta dražbe, nato pa se spusti na 50 odstotkov.
Odpravili zlorabe
»Zlorab ni več, pomanjkljivosti sistema pa nismo zaznali,« pojasnjuje Jana Tomazin, vodja projekta, ki je zaživel pred dobrim letom. Tovrstne zlorabe prek spletnih dražb niso več možne, ker spletne dražbe potekajo povsem anonimizirano, udeleženci pa pred začetkom dražbe ne vedo, koliko ljudi bo na dražbi sploh sodelovalo. Število aktivnih dražiteljev lahko ugotovijo šele potem, ko se draženje že začne z zviševanjem cen.
Po podatkih vrhovnega sodišča se je na splet preselilo že 91 odstotkov dražb. »Zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da se javno dražbo opravi kot spletno javno dražbo, razen če sodnik oceni, da je primerneje, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi. Sodnik lahko odloči, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi tudi v primeru, če na prvi spletni javni dražbi ni bil prijavljen noben dražitelj. Odločitev o izvedbi klasične dražbe je torej v domeni sodnika,« razlagajo na vrhovnem sodišču. Od 4211 razpisanih spletnih dražb je bilo doslej izvedenih 2425. Približno polovica je bila uspešnih. Več kot tisoč dražb je bilo sicer preklicanih zaradi vladnega odloga izvršbe zaradi epidemije covida-19.
Letni prihranek okoli
100.000 evrov
Točne ocene, ali spletne dražbe dosegajo širši krog dražiteljev, ni mogoče podati, saj sodišča pri klasičnih dražbah ne beležijo števila sodelujočih. Na nekaterih sodiščih tako ocenjujejo, da je število dražiteljev približno enako, na drugih pa, da se je število dražiteljev povečalo, in sicer za od 10 do 20 odstotkov. Še vedno se jih največ udeležuje dražb stanovanj. Vsekakor pa so spletne dražbe bolj učinkovite glede izkupička. Ponujeno na spletnih dražbah dosega 20 odstotkov višje prodajne cene kot na klasičnih dražbah, za 20 odstotkov pa je višja tudi sama uspešnost prodaj.
Ob vzpostavitvi projekta je sodstvo računalo tudi na varčnost spletnih dražb, predvsem v kontekstu prostorskih in kadrovskih virov. Neuradno naj bi na podlagi evalvacijske študije ocenili, da prihranek za sodišča in dražitelje na letni ravni dosega okoli 100.000 evrov.
