Ministrski zbor bo predvidoma danes nadaljeval obravnavo predloga interventnega zakona o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19. Sprejeti so ga nameravali že pred tednom dni, a se jim je zgodil upor iz ljubosumja predstavnikov neturističnega gospodarstva, ki so ocenili, da je zakon preveč radodaren do turizma in premalo do drugih gospodarskih panog. Niso se zmenili za dikcijo v zakonskem osnutku, da se bo leto 2020 v zgodovino slovenskega turizma 2020 zapisalo kot eno najtežjih let, zaznamovano z omejitvami pri potovanjih in z večmesečnim zaprtjem turističnih nastanitvenih zmogljivosti. Posledično je nastala nova različica zakona, v kateri so načrtovani ukrepi po naših informacijah ovrednoteni na dobrih 287 milijonov evrov, še prejšnji teden pa je nameravala vlada zanje nameniti blizu 372 milijonov evrov.
Boni kot plačilno sredstvo tudi v gostinstvu, športu in kulturi
Boni ostajajo ključni ukrep, s katerim namerava vlada pomagati turizmu, gostinstvu, športu in kulturi, saj jih bo mogoče unovčiti za plačevanje storitev na vseh naštetih področjih. Še prejšnji teden je bilo predvideno, da bo vsem, ne glede na starost, ki bodo imeli na dan 30. junija 2021 v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče, pripadel bon v vrednosti 120 evrov. Vmes si je vlada spet premislila, s čimer naj bi prihranila slabih deset milijonov evrov. Po zadnjem predlogu naj bi bile do bona v vrednosti 120 evrov namreč upravičene le polnoletne osebe, mlajši od osemnajst let pa do 60-evrske vrednosti. »Z bonom v višini 120 oziroma 60 evrov, ki ga bodo kot dobroimetje prejeli vsi prebivalci Slovenije s stalnim bivališčem na dan 30. junija 2021, želimo spodbuditi povpraševanje po gostinskih, turističnih, športnih in kulturnih storitvah ter generirati prodajo storitev v teh dejavnostih,« so zapisali predlagatelji interventnega zakona.
Nove bone bo mogoče unovčiti do konca tega leta, če bo dinamika koriščenja slaba, pa lahko vlada ta rok podaljša za največ šest mesecev. Tako kot prva generacija turističnih bonov bodo tudi ti prenosljivi med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Izkoristiti jih bo mogoče v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev.
Za industrijo srečanj, žičničarje in filmarje ni sprememb
Ukrepi za industrijo srečanj in dogodkov, ki jo je epidemija covida najbolj prizadela, ostajajo nespremenjeni. Vlada naj bi tej panogi, ki je bila več kot leto dni popolnoma zaprta in posledično brez prihodkov, predvidoma pomagala s 7,5 milijona evrov. Delno naj bi ji povrnila stroške organizacije srečanj in dogodkov; 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov kot posledice vladnih ukrepov.
V interventnem zakonu ostaja tudi ukrep financiranje regresa za letni dopust zaposlenim v turizmu, športu in kulturi, vendar naj bi vlada zanj namenila 22,8 milijona evrov in ne 44 milijonov, kot je sprva izračunala. Ta ukrep bo zajel tiste, katerih delodajalci zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo lahko opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Pogoj je, da so jim prihodki od prodaje v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 oziroma 2020 upadli za več kot dvajset odstotkov (še prejšnji teden je bil ta prag pri desetih odstotkih). Država naj bi upravičencem zagotovila 1024 evrov regresa na zaposlenega, denar od finančne uprave pa naj bi dobili do 20. oktobra 2021.
Obljubljena pomoč žičničarjem (3,7 milijona evrov) in filmskim ustvarjalcem (milijon evrov) ostaja tudi v zadnji različici predlaganega interventnega zakona.
