dr. Dean Korošak
1.Univerza v Mariboru je druga največja univerza v državi, hkrati pa je pogosto v senci Ljubljane. Kakšen je vaš najbolj konkreten načrt, da UM v prihodnjih štirih letih ne bo le regionalna, ampak resnično nacionalno in mednarodno močnejša univerza?
Univerza v Mariboru je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v vzhodni kohezijski regiji ter je sredi največjega investicijskega cikla v svoji zgodovini. V teku je več kot pol milijarde evrov vlaganj v stavbe in raziskovalno opremo, zato bo ena ključnih nalog prihodnjega mandata dokončanje tega cikla in priprava novega. UM se je v zadnjem obdobju že uspešno profilirala: vključili smo jo v mednarodno raziskovalno infrastrukturo Big Science, pripravljamo nove mednarodne študijske programe, denimo jedrsko energetiko, in krepimo raziskovalno prepoznavnost. Ne strinjam se, da smo v senci Ljubljane. Kot rektor želim graditi stabilno, povezano, etično in odprto univerzo, ki bo znala svoje znanje še odločneje uveljaviti doma in v tujini.
2.Študenti danes univerze ne presojajo več samo po programu, ampak tudi po tem, ali jim omogoča dostopno bivanje, kakovostno prakso, duševno podporo in realne zaposlitvene možnosti. Kateri trije ukrepi bi se pod vašim vodstvom neposredno poznali v vsakdanjem življenju študentov?
Povečan vpis v zadnjih letih kaže, da kandidati Univerzo v Mariboru prepoznavajo kot dobro univerzo, vendar študij danes pomeni več kot le kakovosten program. Kot rektor bi se posebej posvetil trem ukrepom: učinkovitejšemu vključevanju študentov v raziskovalno delo in pridobivanje izkušenj v delovnem okolju, nadgradnji prenosa znanja ter spodbudam za ustanavljanje študentskih zagonskih podjetij, da diplomanti ne bi bili le iskalci zaposlitev, temveč tudi ustvarjalci novih priložnosti. Tretji ukrep je sistemska podpora zdravju študentov, z boljšim dostopom do duševne podpore, primarne zdravstvene oskrbe in sodobnejše športne infrastrukture.
3.Oba kandidata govorita o razvoju univerze, vendar ima rektor vedno tudi notranjepolitično moč: kadrovanje, razdeljevanje sredstev, razmerja med fakultetami, odnos do kritičnih glasov. Kako boste zagotovili, da UM ne bo vodena kot zaprt sistem interesnih ravnotežij, ampak kot pregledna akademska skupnost?
Procesi kadrovanja, delitve sredstev in pristojnosti so na Univerzi v Mariboru javni in določeni z demokratično sprejetimi dokumenti, o njih pa odločajo pristojni organi, komisije in tudi dekani članic. Rektor zato ne deli denarja samovoljno; moja naloga bo predvsem zagotoviti, da bo imela univerza v prihodnje več sredstev. Novi mandat prinaša nov model financiranja študijske in raziskovalne dejavnosti, zato bo eno mojih prvih dejanj imenovanje koordinacijske skupine za pripravo programov za pogajanja o šestletnih pogodbah. Vključiti mora celotno univerzo. Pri kadrovanju in zagotavljanju varnega delovnega okolja bom vztrajal pri kulturi dialoga, enakih postopkih in enakopravni obravnavi vseh članic. Neenakopravne obravnave pod mojim vodstvom ne bo.
dr. Mitja Slavinec
1.Univerza v Mariboru je druga največja univerza v državi, hkrati pa je pogosto v senci Ljubljane. Kaj je vaš najbolj konkreten načrt, da UM v prihodnjih štirih letih ne bo le regionalna, ampak resnično nacionalno in mednarodno močnejša univerza?
Kot nekdanji državni sekretar sem iz prve roke spoznal mehanizme delovanja ministrstev in ugotovil, zakaj si Univerza v Ljubljani uspe zagotoviti približno 30 odstotkov več sredstev. Razlika je v njihovem proaktivnem pristopu, ki ga bom uvedel tudi na Univerzi v Mariboru. Pri infrastrukturnih projektih bomo projektno dokumentacijo pripravljali vnaprej, kar nam bo omogočilo takojšen odziv na razpise.
V Ljubljani bomo ustanovili projektno pisarno za komunikacijo z ministrstvi in zagotovili, da bodo razpisni pogoji ustrezno upoštevali tudi potrebe naše univerze. Hkrati bomo v Mariboru ustanovili Center za umetno inteligenco v izobraževanju, s čimer bo Univerza v Mariboru prevzela vlogo osrednjega nacionalnega nosilca razvoja na tem področju.
2.Študenti danes univerze ne presojajo več samo po programu, ampak tudi po tem, ali jim omogoča dostopno bivanje, kakovostno prakso, duševno podporo in realne zaposlitvene možnosti. Kateri trije ukrepi bi se pod vašim vodstvom neposredno poznali v vsakdanjem življenju študentov?
Ustanovili bomo fundacijo Univerze v Mariboru, ki bo študentom zagotavljala štipendije in jih povezovala s potencialnimi delodajalci.
Študentskim svetom bomo podvojili sredstva za njihovo delovanje in tako dodatno podprli tudi aktivnosti študentskih društev. Sistemsko bomo podprli tudi študentska kulturno-umetniška društva in nadgradili študentsko športno ligo.
Podaljšali bomo obratovalni čas čitalnice ČUK, s končnim ciljem, da bo odprta 24/7.
3.Oba kandidata govorita o razvoju univerze, vendar ima rektor vedno tudi notranjepolitično moč: kadrovanje, razdeljevanje sredstev, razmerja med fakultetami, odnos do kritičnih glasov. Kako boste zagotovili, da UM ne bo vodena kot zaprt sistem interesnih ravnotežij, ampak kot pregledna akademska skupnost?
Po naravi sem odprt človek, ki vedno stavi na dialog in spoštljivo medsebojno komunikacijo, hkrati pa bom univerzo še tesneje povezal z okoljem, v katerem deluje. Napovedujem manj birokratskih postopkov in več medsebojnega zaupanja.
Z učinkovito komunikacijo med članicami univerze bom znal prepoznati in uskladiti rešitve, ki bodo zagotavljale, da se nobena fakulteta ne bo počutila zapostavljeno na račun drugih. Dobro se zavedam, da različne fakultete potrebujejo različne pristope in podporo, zato bomo z usklajenim in učinkovitim dialogom oblikovali optimalne rešitve, ki bodo omogočile, da iz razpoložljivih virov za vsako fakulteto izluščimo tisto, kar najbolj potrebuje.